Year:

  1. »Sans Cause«: Afekt in Resnica Pri Marcelu Proustu.Rok Benčin - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (3).
    Esej raziskuje korelacijo med afektom in resnico v Proustovem Iskanju izgubljenega časa in implikacije te korelacije za sodobno filozofijo. Pri Proustu brez afekta ni prave resnice, prav tako pa brez resnice ni pristnega afekta. Afekt označuje nečistost resnice, resnica pa implicira premestitev afekta. Čutni dogodki, ki jih izkusi Proustov pripovedovalec, prikličejo veselje brez razloga, v katerem se kaže negativ resnice, ki jo je treba šele razviti skozi delo fikcije. Esej postavi trditev, da lahko ob Proustovem razpravljanju o vnovičnem uokvirjenju sveta (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  2. Arhitektura: Konstruiranje Konkretnih Utopij.Petra Čeferin - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (3).
    Osrednja teza članka je, da je arhitektura utopična praksa po svoji notranji strukturi in po svojem načinu delovanja. To tezo razvija in utemeljuje članek na podlagi koncepta tektonske vezi. Kot primer vezi jemljemo vez v največjem merilu, povezavo neke grajene strukture in njenega konteksta. Če je vez med njima uspešna, potem vidimo oba elementa na nov in drugačen način. Vidimo ju kot kraj. Vez v največjem merilu imenujemo kraj. V članku dokazujemo, da je kraj tisto, kar je v procesu tektonskega (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  3. K Improvizaciji Prostora.Christopher Dell - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (3).
    Natančnejše opazovanje sodobnih urbanih aglomeracij zahteva od načrtovanja in oblikovanja, da ponovno premislijo lastna pojmovanja urbanega kot fiksne, teleološke in univerzalno posplošljive forme. Kontingenca, ki vznikne kot konstitutivni resurs mesta, potemtakem zahteva ponovni premislek epistemologije urbanega. Vtem ko se konceptualno uokvirjenje premakne iz razumevanja mesta kot objekta k interpretaciji mesta kot procesa, poudarek ni zgolj na analizi zgrajenih struktur, temveč tudi na urbanih praksah. Na takšnemu ozadju esej predlaga drugačno branje urbane prakse, s tem da odvrne pozornost od vsakršnega substancializma (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  4. Travmatični ali utopični Drugi? Pogoji emancipacije: fantazija, realnost in depresija.Helmut Draxler - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (3).
    Če lahko politični voluntarizem razumemo kot enega izmed ključnih pogojev emancipacije, razsvetljenstva in radikalne politike, potem se moramo vprašati, kaj so pogoji političnega voluntarizma? Avtor trdi, da niti imaginarno razumevanje voluntarizma niti strogo realistično pojmovanje materialnih temeljev politike ne moreta dojeti, kaj je tu zastavek. Če pa se hočemo spopasti tako z možnostjo kot z omejitvami specifično modernih političnih oblik in voluntarizma, ki se inherentno križajo s subjektivnostjo, se moramo, nasprotno, soočiti s problemom simbolne razsežnosti politike in voluntarizmom. V prizadevanju (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  5. Anamorfoza in subjektivnost – O difrakcijskih zakonih zavesti in realnosti.Dominik Finkelde - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (3).
    Članek analizira difrakcijske zakone zaznave med zavestnim umom in zunanjim svetom, opirajoč se na Heglovo in Lacanovo delo. Navedena avtorja poudarjata, da ne obstaja področje veridičnih dejstev in stanj stvari, ki ne bi bili izpeljani iz anamorfične lokacije, ki sta jo Hegel in Lacan poznala kot »subjektivnost«. Subjektivnost ni ločena od realnosti, niti ji ni zoperstavljena, temveč je njena lastnost.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  6. Utopija in Govorica.Jean Jacques Lecercle - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (3).
    Pričujoči članek skuša prikazati, da ima utopistični vzgib nekaj opraviti s strukturo človeške govorice. Prične s premišljanjem tematike govorice v treh utopijah: Bulwer Lyttonove The Coming Race, Hogbenove Interglossa in Utopije Thomasa Mora, nato pa nadaljuje z analizo utopistične gramatike s posebno navezavo na teorijo negacije Paola Virna in Althusserjevim konceptom interpelacije: utopističnemu impulzu ustreza moment protiinterpelacije. Operacija utopistične protiinterpelacije znotraj vidnega polja je ponazorjena z analizo Previtalijevega Oznanjenja.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  7. Oblikovanje Za Življenje: Prizadevanje Za Utopijo?Barbara Predan - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (3).
    Namen pričujočega besedila je v potencialu oblikovanja našega vsakdanjika iskati točko strukturne nemožnosti. Povedano drugače, preko obravnave aktivnega državljanstva v globaliziranem kapitalizmu besedilo kaže na nujnost obstoja samoniklih otokov v polju oblikovanja. Besedilo se osredotoča na oblikovanje vsakdana, na oblikovanje za življenje in posledično skuša pokazati na veliko večji pomen in nujnost, kot ju oblikovanje ima danes. Zato da bi našteto oblikovanju uspelo, pa potrebuje misleče posameznike. Potrebuje vse tiste, katerih običajna dejanja so danes spregledana, a se že dogajajo v (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  8. Kaj je objekt drugačnega mišljenja?Rado Riha - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (3).
    Naslov se opira na misel G. Lebruna, da nas Kantova Kritika razsodne moči »uči misliti drugače«. V skladu z avtorjevim stališčem, da je Kantova tretja Kritika kraj drugega kopernikanskega obrata Kantove filozofije, skuša prispevek zarisati modus tistega objekta, ki bi ustrezal tistemu »drugačnemu mišljenju«, kot ga vsebuje reflektirajoča razsodna moč. Izhajajoč iz operacije derealizacije in dekonstitucije realnosti ter desublimacije sublimnega, kot jo je mogoče razbrati v delu Jožeta Baršija »Javno stranišče«, prispevek razširi pojem »tretjega« objekta, v katerem najde svoje telo (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  9. Virginia Woolf. Strategija Grozdne Jagode Ali Utopija Prosojnega Telesa.Claire Sibony - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (3).
    Dialektika prosojnosti in neprosojnosti prežema pisanje Woolfove. Občutje »ležanja v grozdu in gledanja skozi plast napol prosojne rumene« je pomemben slikovni motiv njenega posthumno izdanega avtobiografskega eseja Sketch of the Past. Bolj kot motiv je koncept za psihično utopijo, podoba in locus neopisne ekstaze. Woolfino pisanje o travmatičnih spominih s pomočjo dane metafore razvije afektivne, vizualne, slišna, olfaktorne izkušnje. Lahko bi primerjali takšno napol prosojno grozdje in Freudov »popek sanj«: Freud predlaga, naj psihoanalitik sledi analizi sanj, kolikor daleč je mogoče, (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  10. »Razbeliti Realno« – O Zmožnosti Glasbe Za Nemogočo Golost.Christoph Sökler - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (3).
    Psihoanaliza in glasba si nikoli nista bili zelo blizu in morda obstaja razlog za to. Kljub temu, da se psihoanaliza primarno ukvarja z govorico, bi lahko trdili, da lahko psihoanaliza najbolje misli glasbo, če glasbo dojema, kakor da je tudi ona strukturirana kot govorica, kot tekst. Pričujoči tekst razvija drugačno linijo razmisleka, s tem da rekonstruira in analizira argument, ki ga je v svojem intervjuju na Lacanovem seminarju XXIV leta 1976 predstavil Alain Didier Weill, nato pa v naslednjem koraku poveže (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  11. Uvodnik: Imaginarno in Njegov Utopijski Potencial.Jelica Šumić-Riha - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (3).
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  12. Kaj hočemo, »me, ženske«?Antonia Birnbaum - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (2).
    »Me, ženske«, kaj hočemo? je izraz, ki v pričujočem članku označuje dvoje: lacanovsko »ne-vse« ženskega užitka, ki odgovarja na staro freudovsko vprašanje, »kaj hoče ženska?«, in »me, ženske« kot enega izmed primerov univerzalne enakosti, kot jo je pojmoval Rancière. Vprašanje, ki si ga tu zastavljamo, je torej: kako ženski užitek spremeni koncept za napačno štetje enakosti, kako postavlja v ospredje problem samega številskega elementa? Ne gre namreč zgolj za nerazmerje med enakostjo in neenakostjo, ki ji stori krivico, napačno štetje. Gre (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  13. Ideja Protiinstitucije. Saint-Simon Z Jacquesom Derridajem.Petar Bojanić - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (2).
    »Protiinstitucija« je »francoska stvar« in je del tistega, kar bi sam poimenoval francoski institucionalizem. Moj namen je tematizirati ta contre ali »proti«, to upiranje instituciji, a hkrati želim rekonstruirati nekaj več kot zgolj upiranje samo. Prvič, contre vedno implicira penser autrement, ki je na neki način povezno z utopijo. Drugič, zdi se mi, da je Saint Simon naš večni sodobnik in da je njegovo razglabljanje o Evropi še vedno aktualno – tako kot včasih je tudi danes Evropa autre chose in (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  14. Zanikati Realno, Ali to Pomeni Spremeniti Ga?Monique David-Menard - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (2).
    Da bi se izognili lažni dilemi utopičnega idealizma in konzervativnega empiricizma, ko gre za transformacijo realnega, pričujoči članek obravnava disjunktivno sintezo dveh ločenih, a povezanih področij delovanja in mišljenja: področje spolnega nezavednega in področje političnih sprememb. Kritični pretres tradicionalne heglovske in/ali marksovske teze, da lahko spremenimo realno zgolj, če izhajamo iz resnične in koherentne teorije, je izhodišče za analizo treh primerov naddoločenosti, ki je značilna za sodobne emancipatorne boje: »politiko ulice«, »revolucijo« in »reorganizirajočo dinamiko spolnega nezavednega«. S poudarjanjem kontingentne artikulacije (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  15. Ali Je Mogoča Radikalna Sprememba Brez Zunaja?Alexander García Düttmann - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (2).
    Esej si zastavi vprašanje o radikalni spremembi v navezavi na koncepta atopije in heterotopije. S pomočjo orodij dekonstrukcijske misli – predvsem specifičnega načina razumevanja telepatije – želi odgovoriti na vprašanje o radikalni spremembi.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  16. Politika brez misli? Premislek o iracionalnosti sodobnih populističnih gibanj.Gernot Kamecke - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (2).
    Članek izhaja iz predpostavke, da je iracionalnost sodobnih političnih gibanj postmoderni pojav, ki presega religiozni dogmatizem in antiintelektualizem fašizma 20. stoletja. Populistično politiko tako imenovane »nove desnice« v Evropi in Ameriki opisuje kot tvorbo, ki nastopi proti racionalnosti zahodnega političnega diskurza. Primer »trumpizma« – nedavni premik znotraj politike ZDA – razkrije skrajno obliko zavrnitve racionalnega mišljenja. Njena novost je v radikalnosti vzpostavitve samega uma kot sovražnika politike in proizvajanju »alternativne vednosti«, ki temelji na ugotovitvah lažne znanosti. Trumpizem deluje kot karizmatično (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  17. Pogum.Frank Ruda - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (2).
    Članek poskuša prikazati sodobno različico koncepta poguma, ki se dandanes zdi precej zastarel. Ponoven premislek koncepta začne z analizo preprostega problema: zdi se, da se sodobna filozofija danes skoraj ne navezuje na pogum oziroma mu ne prisoja nobene vrednosti, vendar nam že hiter pregled zgodovine filozofije razkrije, da se zdi, da ne obstaja filozofija, ki ne bi vsebovala pojma poguma. Kaj torej napotuje na sodobno razveljavitev in zapadlost poguma? V iskanju odgovora na vprašanje članek začne s kritično razpravo o konceptu (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  18. … Mi, umetniki analitičnega govora.Marie-Jean Sauret - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (2).
    Ameriške predsedniške volitve in številne evropske volitve, med drugim francoske predsedniške in parlamentarne volitve, zbujajo vtis ne le, da obstaja politično korektno mišljenje, temveč, še huje, kolektivna podreditev njeni sugestiji. Po drugi strani pa se je zahteva po »mišljenju preloma« krepila v številnih državah. Kaj je torej tisto, kar nam omogoča, da hkrati živimo v skupnem svetu, a se ne odpovemo lastni singularnosti? Mogoče je namreč, da je simptom, se pravi tisto, kar tvori našo singularnost, – če sledimo naukom psihoanalize (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  19. Uvodnik: Zagate Svobode Želje.Jelica Šumić-Riha - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (2).
    No categories
    Direct download  
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  20. K Materializmu Realnega: Eden Istega.Jelica Šumić-Riha - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (2).
    Soočeni s hegemonističnim nominalističnim diskurzom, ki daje primat mnoštvu pred Enim in razliki oziroma drugosti pred Istim, pričujoči članek izhaja iz predpostavke, da je subverzivna gesta danes tista, ki si prizadeva rehabilitirati ta dva, danes diskreditirana filozofska pojma. Članek si prizadeva prispevati k razumevanju tega kompleksnega problema, predvsem pa analizirati politične in teoretske zagate, ki izvirajo iz poskusov proizvesti univerzalno v neskončenm univerzumu, ki ne pozna ne meje ne zunaja. Omejujoč se na jedro konceptualizacije Enega Istega, kot ga je mogoče (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  21. Dialektika Kroženja. Marx, Hegel, Platon.Jan Völker - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (2).
    Kot je znano, je mladi Marx kritiziral filozofijo, ker je ločena od realnosti. Njegovo pojmovanje realnosti je manj pozitivistično kot relacijsko. Vprašanje, ki se na tem mestu postavi, je zato vprašanje razmerja med razlikami in protislovji – vprašanje, ki ga je sicer že obravnaval Platon, le da je privilegiral razliko. Hegel je bil nato tisti, ki je podredil razliko protislovju. Marx, Platon in Hegel na različne načine povezujejo razliko in protislovje, pri čemer vsakič umestijo en del nasprotja, kar ima za (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  22. Shizoanalitične Kartografije: Zemljevidi in Modeli Kapitalizma.Jason Barker - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (1).
    Kakšne možnosti obstajajo za reprezentacijo kapitalizma kot takega? To vprašanje se opira na predstavo o kognitivnem mapiranju, kot sta ga raziskovala Toscano in Kinkle v Cartographies of the Absolute, v nadaljevanju pa avtor glede na to vprašanje obravnava abstraktne potenciale računalnikov in Turingovega stroja, ki omogočajo izdelavo algoritmičnega modela kapitalizma.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  23. Menonov »Paradoks«: Analiza Erističnega Argumenta.Lale Levin Basut - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (1).
    Velika večina sodobnih analiz Platonovega dialoga Menon poskuša osvetliti vzpostavitev kreposti, pri čemer skušajo ugotoviti, kako lahko pridemo do nje, upoštevajoč tri momente, navedene na začetku dialoga: διδακτόν, ᾰσκητόν in ϕύσει. Članek se osredotoča na slavni eristični argument v 80e, ki je znan kot »Menonov paradoks«. Tega razgradi na elemente in skuša razkriti namenoma prikrite pomene v vsakem kosu argumenta, uporabljajoč različne grške izraze, ki označujejo »vednost« v različnih pomenih. Ta filo-loška/filozofska analiza erističnega argumenta omogoča prebiti sofistično/eristično pročelje, ki je (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  24. Avantgarde, Utopije in Oblačila.Aleš Erjavec - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (1).
    Avtor predstavi dva primera, ko je bil v zgodnjem dvajsetem stoletju kombinezon preoblikovan v projekt z utopijskim potencialom. V Italiji je bil tak primer tuta, v Rusiji pa prozodezhda. V prvem primeru je šlo za enodelni kombinezon, ki je postal po prvi svetovni vojni zelo priljubljeno oblačilo. To je bil projekt, ki je asociiral na futurizem in utopizem. Pred vojno sta nekoliko podoben projekt razvila Giacomo Balla in Fortunato Depero. Manj kot desetletje po tej futuristični intervenciji v oblačenju je nastala (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  25. Rekonstrukcija Marxove Teorije Vrednosti: Alternativna Izpeljava Pojma Abstraktnega Dela.Sašo Furlan - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (1).
    Michael Heinrich je v prodornem delu Die Wissenschaft vom Wert pokazal, da je Marxovo pojmovanje abstraktnega dela v Kapitalu ambivalentno. Po Heinrichu je Marx sočasno razvijal »substancialistično teorijo vrednosti«, ki se opira na naturalistično pojmovanje abstraktnega dela kot fiziološke aktivnosti in »monetarno teorijo vrednosti«, ki temelji na drugačnem pojmovanju abstraktnega dela kot družbenega odnosa, ki se vzpostavi v praksi blagovne menjave. V prispevku bomo argumentirali, da Marxu niti v okviru substancialistične niti v okviru monetarne teorije vrednosti ni uspelo vzpostaviti notranje (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  26.  1
    Aleksander Iz Afrodizijade o Skupnem Čutu.Pavel Gregorić - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (1).
    Aristotel je vpeljal pojem skupnega čuta, zaznavno zmožnost višjega reda, ki združuje in nadzoruje posamezne čute. Osnovni namen prispevka je predstaviti, kako je skupni čut in njegove funkcije razumel Aristotelov najodličnejši antični komentator Aleksander iz Afrodizijade. Avtor je pri tem pozoren na Aleksandrovo ujemanje z Aristotelom ali odmikanje od njega, opozarja pa tudi na njegove prispevke k problematiki. Drugi cilj prispevka je obravnava enega posebnega odmika, ki je prevladoval v kasnejših razlagah Aristotelovega pojma skupnega čuta, tj. analogije med skupnim čutom (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography   1 citation  
  27. O Etiki Kapitalizma.Martin Hergouth - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (1).
    Splošni prikazi, kako kapitalizem zadeva subjektivnost, se najpogosteje opirajo na pojem alienacije, razumljene kot izginjanje vsake subjektne razsežnosti v kapitalističnem produkcijskem procesu. Toda v sodobnem, postfordističnem kapitalizmu, s poudarjeno mobilizacijo subjekta kot takega, je tak opis alienacije v mnogih primerih očitno neadekvaten. V članku tako poskušamo na novo skicirati pogoje subjektovega vstopa v sodobni kapitalistični režim delovanja. V ta namen se opremo na Heglovo kritično obravnavo moralnosti in moralnega delovanja v Fenomenologiji duha. Hegel tam prikaže patologije in neuspehe, ki jih (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  28. Ekspresionistična Utopija: Bruno Taut, Steklena Arhitektura in Razgradnja Mest.Tyrus Miller - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (1).
    V delih, kot so »Alpska arhitektura«, »Mestna krona«, »Svetovni mojster gradbenik« in »Razpustitev mest« je ekspresionistični arhitekt in umetnik Bruno Taut razvil vrsto arhitekturnih vizij, ki niso bile le preproste izpopolnitve nove arhitekture ali novega urbanizma, pač pa tudi sheme popolne prostorske dispozicije proizvesti utopičnega »novega človeka«. V »Mestni kroni« je Taut nasproti kaotični in nenačrtovani rasti modernega metropolisa in industrijskega mesta postavil vizijo visoko organizirane, prostorsko in izkustveno skladne dispozicije konstrukcije in funkcij, ki so bile vse simbolično namagnetene z (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  29. Badiou, Marx in Analiza Vrednostne Forme.Rado Riha - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (1).
    Članek skuša povezati Marxa in Badiouja na področju, kjer je njun vsebinski stik minimalen, tako rekoč ničen, na področju Marxove kritike politične ekonomije. Poskus njune povezave vodi hipoteza, da obstaja homologija med Badioujevo onto-logiko v Logiki svetov, in analizo vrednostne forme v Marxovem Kapitalu 1. Ključen element te homologije je konceptualna operacija prehoda od realnosti Dvojega k Trojemu kot notranji izjemi Dvojega. V nadaljevanju članek dokazuje, da je mogoče na osnovi tega prehoda rešiti uganko predmetnosti denarnega blaga pri Marxu.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  30. Aristotel Proti Platonu: Variacije Dokaza Tretjega Človeka in Samopripis Idej.Boris Vezjak - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (1).
    Gregory Vlastos je v svoji znani rekonstrukciji argumenta »tritos anthropos« menil, da je regres tretjega človeka usodna napaka platonske teorije idej, saj vpeljuje najmanj dve protislovni logični značilnosti tega nauka: predpostavlja namreč dve načeli, samopripis in neistovetnost. Argument tretjega človeka zato obravnavam na podlagi upoštevanja omenjenih načel in njune veljavnosti v dveh inačicah, ki ju je podal Aleksander Afrodizijski. V prvi, ki je tradicionalno pripisana Aristotelu pod imenom O idejah in jo najdemo v Aleksandrovem komentarju k Metafiziki, in nato še (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
  31. Kartiranje Tistega, Česar Ni Mogoče Kartirati: Dihotomije Utopianizma.Ernest Ženko - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (1).
    Enega izmed največjih izzivov sodobnega utopianizma predstavlja protislovje med pozitivno usmerjenostjo v prihodnost in njenimi negativnimi reprezentacijami. V nasprotju s prevladujočimi pristopi, ki so usmerjeni k širokim in vseobsegajočim opisom utopije na podlagi nekega koncepta, avtor pričujočega prispevka zagovarja prepričanje, da obstaja ustreznejši način dojemanja utopije in utopianizma, ki napreduje prek vrste dihotomij, nasprotij ali celo paradoksov. Od zgodnjih utopičnih strategij, katerim lahko sledimo več tisočletij v preteklost, do primerov iz dvajsetega in enaindvajsetega stoletja, je utopija vedno izražala nasprotujoče si (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    My bibliography  
 Previous issues
  
Next issues