Year:

  1. Moderne Časovnosti V Mirnem Življenju Jie Zhangkeja.Rok Benčin - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).
    Članek poskuša razvozlati kompleksen preplet različnih časovnosti v Mirnem življenju Jie Zhangkeja. Film je bil posnet na območju gradnje Jezu Treh sotesk, največje elektrarne na svetu, vendar se osredotoča na velikopotezni proces rušenja v ozadju – zaradi nastalega akumulacijskega jezera je bilo namreč iz območja preseljenih več kot milijon ljudi. Na ozadju križanja časovnih premic modernizacije in nostalgije, ki ju strukturira določen cilj ali izhodiščna točka, Jia z značilno mešanico realističnih in fikcijskih prvin prikaže negotovo sedanjost kot čas premeščanja, iskanja (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  2. Kako Postanemo Državljani Oziroma Ali Sploh to Postanemo?Monique David-Ménard - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).
    Za klasično in moderno politično filozofijo od Hobbesa prek Kanta in Hegla do Marxa postanemo državljani, ko svojo zakoreninjenost v družinske in družbene vezi spremenimo v pravni in/oziroma politični obstoj. Judith Butler in Marc Abélès, s tem da poudarjata prekarnost politike, postavljata pod vprašaj klasične distinkcije, kot je ločevanje med zasebnim in javnim, ko pokažeta, da sta imanentnost in kontingentnost konfliktov konstitutivna za vznik politike danes. Ker mislita politiko onstran države, tako Butler kot Abélès pojmujeta politični prostor kot križišče različnih (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  3.  1
    Klinika Klinamena: Materialnost Simptoma.Patricia Gherovici - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).
    Moje delo s transseksualci mi je omogočilo razumeti, kako je mogoče pojem sintoma uporabiti na njihovem primeru, in sicer natanko v tisti meri, v kateri mi je omogočil ločiti patološke strukture od nepatoloških. Branje transseksualnih spominov, ki je opora mojega kliničnega dela, mi je omogočilo videti, da je druga materializacija telesa posledica torzije, ki jo spenja pisanje.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  4. Ali Je Kitajska Sposobna Prehiteti Svet V Filozofiji in Estetiki? Odziv Na Komentarje Aleša Erjavca, Ernesta Ženka in Roka Benčina o Teorijah Zhuyi in Bie-Moderni.Wang Jianjiang - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).
    Evropski filozofi in estetiki trdijo, da imajo humanistične vede na Kitajskem, vključno s filozofijo in estetiko, morda svetlo prihodnost, vseeno pa v njih ne vidijo nujno nečesa prvorazrednega. V nasprotju s tem pogledom bie-modernizem verjame, da ima kitajska humanistika pričakovanja svetovnih razsežnosti, čeprav obstajajo glede tega različne motivacije, ko gre za kitajsko vlado in ko gre za kitajsko ljudstvo. Ob tem, da pogrešata najosnovnejšo razsvetljensko modernost, kitajska družba in kitajska humanistika pogrešata tudi dejansko modernost, ki je vodila diskurz kitajske humanistike (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  5. Med Vprašanji in -Izim, Sto Let Kasneje.Helena Motoh - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).
    Vse od zadnje menjave oblasti v vrhu kitajske komunistične partije je opazen premik od deklarativnega pragmatizma, ki je bil značilen za reformno obdobje Deng Xiaopinga, k ponovnemu poudarjanju pomena ideologije. Debata o pomembnosti zhuyi, -izmov, v umetnosti in estetiki, je ena od bolj izrazitih oblik te naravnanosti. Članek se iz tega izhodišča vrača v leto 1919, ko se v kitajskih intelektualnih krogih prvič razvname debata o odnosu med pragmatičnim in ideološkim pristopom. Polemika sledi odmevnemu članku »Več vprašanj, manj –izmov«, ki (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  6. Čista Govorica in Jejezik: Srečanja Med Benjaminom in Lacanom.Clàudio Oliveira - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).
    Pričujoči prispevek si prizadeva odpreti dostop – pobuda, ki je razmeroma redka tako v polju filozofije kot psihoanalize – med mislijo Jacquesa Lacana in frankurtsko šolo, pri čemer se osredinja predvsem na obravnavo koncepcij govorice in idioma v delu Walterja Benjamina in Lacana. Avtorja bo pri tem vodilo Agambenovo branje Benjamina, branje, ki v ospredje postavlja idejo izvira človekovega zgodovinskega stanja, ki je dojeto kot neločljivo od in celo sovpadajoče z vznikom pomena v človeški govorici. Opirajoč se na tako branje (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  7. Veličastno Telo: Agambenovska Ne-Nerazodevajoča Se Golota V Umetnosti.Frances L. Restuccia - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).
    Pričujoče besedilo preiskuje Agambenovo pojmovanje umetnosti, opirajoč se pri tem na njegov pojem mesijanskega, kolikor le-ta vključuje »goloto«, zato da bi na tej podlagi izpeljalo njegovo idejo o golem. Agambenova »ontologija golote« zaceli razpoko med poiesis in praxis, ki je odprla uničevalno pot k estetiki, pri čemer je osrednjo vlogo v tem procesu dodeljena goli figuri v umetnosti. Če je umetnost mogoče ponovno odkriti prek »golote«, pa nas lahko umetnost po drugi strani naredi dovzetne za tesni stik med poiesis in (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  8.  1
    Kant in Vprašanje Realizma.Rado Riha - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).
    Kantova transcendentalna filozofija je zaradi svojega obrata k subjektivni konstituciji dejanskosti danes pogosto predstavljena kot tako rekoč paradigmatski primer korelacije subjekta in objekta in je kot takšna izpostavljena očitku, da ni zmožna misliti nekonstruiranega sveta brez ljudi, da torej odvrača mišljenje od slehernega realizma. V nasprotju s tem razumevanjem Kanta prispevek razvija in utemeljuje stališče, da nam ravno Kantova filozofija, pod pogojem, da jo razumemo in prikažemo v njeni sistematični naravnanosti, tako, kot se ta naravnanost naposled manifestira v pojmu estetske (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  9. Akceleracionizem in meje tehnološkega determinizma.Greg Sharzer - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).
    Kritiki, ki mislijo, da so neenakost in krize omejene na kapitalizem, so predlagali akceleracionizem: pospešitev sistemu imanentnega procesa in potencialnosti z namenom preseči ga in ne popraviti. Članek se ne osredotoča toliko na kapitalistično težnjo gibanja, kot na estetiko in tehnologijo. Prizadevanj pokazati, da se kapitalizem razvija izključno na temelju tehnološkega napredka, ni mogoče zagovarjati ne teoretično ne empirično. To pokaže tudi delo Billa Warrena. Akceleracionistična politična ekonomija mora pričeti s konfliktom med produkcijskimi silami in produkcijskimi razmerji in ne z (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  10. Sadovska Politika Ali Tiranija Užitka.Jelica Šumič Riha - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).
    Eden od naukov Freudovega Nelagodja v kulturi je, da je užitek, ker prinaša bolečino in trpljenje, nekaj škodljivega za subjekta. Toda ta inherentna krutost užitka postane problem za moderno moralno in politično filozofijo s Sadom, za katerega je pravica do užitka ena temeljnih človekovih pravic in kot taka univerzalna. Če je Sadova univerzalna pravica do užitka nepojmljiva zunaj okvira diskurza o človekovih pravicah, znotraj katerega je univerzalna pravica sploh mogoča, pa sadovska pravica do užitka pomeni mejo tega diskurza v tisti (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  11. Spekulativna figura psihe: Freud- Derrida.Jan Völker - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).
    V Interpretaciji sanj Freud predstavi nezavedno kot mejno figuro, ki niha med ugodjem in neugodjem, formo in vsebino, dejanskostjo in nematerialnostjo. V poznejših tekstih Freud vpelje spekulativne pojme, ki ustezajo tem trenutkom nihanja, pri čemer se tudi psiha razgrinja kot spekulativna figura. Centralno vprašanje pričujočega članka je zato: kako lahko filozofija zapopade spekulativno telo psihe? Enega odločilnih poskusov v tej smeri vidimo v Derridajvem odgovoru psihoanalizi. Dekonstrukcija je prizadevanje rekonstruirati psihoanalizo kot drugo filozofije, obenem pa dekonstruira tudi možnost drugega kot (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  12. Preseči Razlikovanje Med »Govorico in Glasom«: Ponovno Premisliti Izgradnjo Kitajske Filozofije V Dobi Bie-Modernosti.Guo Yaxiong - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (3).
    Aristotel v Politiki razlikuje med govorico in glasom. Glas pomeni racionalno, pravično, koristno in razumljivo,medtem ko je glas živali nesmiselno zavijanje, ki pomeni nepravičnost, nekoristnost in nerazumnost. To razlikovanje je močno vplivalo na zahodno filozofijo. Ta esej trdi, da je razlikovanje »govor/glas« nerazumen in samouničevalen diskurz; resnično mednarodna filozofija ali nova knjižna republika bi morala zavreči to razlikovanje in namesto tega zagovarjati eksplozijo nacionalne filozofije, plodna kitajska nacionalna filozofija bi morala poskusiti reševati svoje lastne probleme s pomočjo kritičnega mišljenja ne (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  13.  1
    Najprej Kot Farsa, Nato Kot Tragedija: Louis Rossel in Državljanska Vojna V Franciji.Jason Barker - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (2).
    Kljub temu, da je bil Louis Rossel eden vodilnih akterjev v francoski državljanski vojni, se ga veliko manj spominjamo in je tudi veliko manj spoštovan kot vodilni misleci komune. Tu analiziram njegovo sodelovanje pri tem dogodku in pri predhodni kampanji Nacionalne obrambe, opirajoč se pri tem tako na biografijo Edith Thomas kot na Rosslova lastna posthumna dela. Prevladujoča domneva, da je Rossla motivirala lastna ambicioznost, ki naj bi bila pogubna za usodo komune in nasprotujoča njenim revolucionarnim egalitarnim načelom, se na (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  14. O Avatarjih in Apoteozah. Blake Davida Fallona.Justin Clemens - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (2).
    Članek prinaša sinoptični pregled nekaterih tem sodobnega Blakovega kriticizma, sklene pa se z recenzijo knjige Davida Fallona: Blake, Mit in razsvetljenstvo: Politika apoteoze, v kateri je apoteoza obravnavana z vidika mitične, literarne in realistične uporabe.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  15. Tragične napake in politike krivde.Darish M. Doust - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (2).
    Pričujoči članek si prizadeva oceniti implikacije še vedno žive fascinacije z likom Antigone v sodobni literaturi. S tem namenom so obravnavane tri glavne teme: žrtvovanja, transgresije in Heglove Filozofije pravice. Četrti in zadnji del teksta obravnava razmerje med tragedijo, željo in krivdo. Glavne interpretacije Antigone zanemarijo povezavo med politiko in družbenimi silami zaradi spoštovanja podobe transgresivnega lika. V nasprotju s politiko dolga in krivde vpeljem v zaključku članka koncept želeče produkcije in njenega objekta.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  16. Prolegomena Za Bretanjo. Antipolitika Osamljenega Navigatorja.Gilles Grelet - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (2).
    Tekst ne prikazuje Bretanje v prvi vrsti kot predmet temveč kot izginjajočo točko kakor razkriva antifilozofske zvijače upora proti svetu s pomočjo samotnega jadranja. Bretanja, na prvi pogled zgolj subjektivirano prizorišče – pokrajina duše, ki še bolj obmeji upor, pri čemer je končnost organon neskončnosti – postane ena izmed njenih bistvenih lastnosti: služi kot konstanta v uporniški formuli. Če upoštevamo mesto, se vključi antipolitičnost antifilozofije, ki v vračanju obnovi radikalnost Bretanje.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  17. Azijski Produkcijski Način Kot Metoda: Diskurz Demokracije in Modernosti V Koreji.Ho Duk Hwang - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (2).
    Eden najpomembnejših in najtežavnejših teoretskih problemov, povezanih z demokracijo v celotni Aziji, je azijski produkcijski način. Za korejske zagovornike demokracije je bila nujna diskreditacija konceptov, kot sta teorija azijskega absolutizma in azijske stagnacije. Članek obravnava razpravo o azijskem produkcijskem načinu, ki se je razvnela med marksisti v cesarski Japonski in kolonialni Koreji in ki je presegla teorije azijskega ekscepcionalizma. Paradigma azijskega produkcijskega načina kot sovražnika demokracije presega azijski kontekst, saj ga prevzema tudi sodobna evropska teorija. Opirajoč se na Deleuza in (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  18. Računalniški šah in obratna odisejada Marx Returns.Ana Stankovic - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (2).
    Članek obravnava šahovsko prispodobo znotraj historične fikcije, opirajoč se na dela Susan Brantly in Glena Roberta Downeya, nato pa poda kratko interpretacijo alternativne fikcije Marx Returns. Na prvi pogled je Barkerjev roman alternativna zgodovina, ki subvertira in dopolnjuje ključne vidike Marxove biografije. Vendar pa filozofska analiza nakazuje, da z vključitvijo Marxovih posmrtnih beležk o diferencialnem računu, Barkerju uspe podati bolj razdelan prikaz historične materialistične metode Marxovega Kapitala.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  19. Severna Koreja in Uganka Preživetja.Alex Taek-Gwang Lee - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (2).
    Namen članka je soočenje problematičnega »objektivnega« statusa Severne Koreje kot »demokratične« države na eni strani z monstruozno diktaturo, preoblečeno v liberalni politični diskurz, na drugi. Primer Demokratične ljudske republike Koreje je tako kompleksen in zavajajoč kot njeno ime, zato trdim, da moramo, če naj dojamemo uganko njenega preživetja kot političnega režima ali dinastije, pojasniti še dandanes aktiven gon stalinistične socialistične modernizacije, ki obvladuje državo po II. svetovni vojni in se opira na Juche, severnokorejsko ideologijo samozadostnosti.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  20. Državljanska vojna podob. Politične tragedije, politične ikonografije.Alberto Toscano - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (2).
    Članek preučuje umeščenost državljanske vojne znotraj nedavnih razprav o politični ikonografiji. Prične z dvema nedavnima teoretičnima in kuratorskima intervencijama v umetnostno zgodovino T. J. Clarka in Georgesa Didi-Hubermana, ki krožita okoli vprašanja tragedije, preizkušata meje tragedije kot miselnega okvira politike podob in zoperstavlja Clarkovo in Didi-Hubermanovo analizo nedavnim ponovnim branjem Picassove Guernice Carla Ginzburga. Članek nato spelje temo državljanske vojne do samih začetkov moderne politične misli s kritičnim raziskovanjem nekaterih nedavnih branj slike na platnici Hobbsovega Leviathana, predvsem tistega, ki ga (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  21.  1
    Spekulativna Zgodovina Filozofijw.Miran Božovič - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (1).
    Članek pretresa, kako se je tisto, kar je Descartes imenoval »zgodba mojega duha,« odslikavalo v zgodovini idej poznega sedemnajstega in zgodnjega osemnajstega stoletja. Descartes je s tem izrazom mislil na pripoved o svoji pozemski oziroma tostranski eksistenci, se pravi, na zgodbo svojega utelešenega duha. Ker pa je duh po Descartesu »realno različen« od telesa, smrt telesa ne pomeni tudi konca zgodbe duha. Članek obravnava tista maloštevilna literarna dela in pa dela filozofske historiografije tistega časa, ki slikajo Descartesovo posmrtno usodo, se (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  22. Singularnost cogita: nekaj dopolnil k Hintikkovi teoriji.Aleš Bunta - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (1).
    Besedilo je študija ene najpomembnejših teorij kartezijanskega cogita v dvajsetem stoletju, razlage cogita kot performativa, ki jo je razvil in utemeljil logik Jaakko Hintikka. V prvem delu besedila najprej pojasnimo, v čem je jedro Hintikkove teorije, in zakaj je možno trditi, da je dejansko šele Hintikka razvil jasen koncept singularnosti kartezijanskega cogita. V drugem delu besedila pokažemo, da je verjetno največja težava Hintikkove teorije v tem, da jo je težko uskladiti z Descartesovo izpeljavo v Meditacijah. V tem kontekstu, na nov (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  23. Principi filozofije, drugi del.René Descartes - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (1).
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  24. Cogito, Ergo Sum: Sklep Ali Performativ?Jaakko Hintikka - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (1).
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  25.  1
    Realizem Leibnizeve univerzalne karakteristike.Gregor Kroupa - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (1).
    Članek obravnava Leibnizev načrt filozofskega jezika, t. i. »univerzalno karakteristiko«. Najprej izpostavimo dejstvo, da Leibnizev načrt temelji na določenem semiotičnem vidiku matematike, ki v kontekstu novoveške ideje matematizacije vseh znanosti predstavlja novost. Kakorkoli ima Leibnizev drzen načrt resne pomanjkljivosti, ki so nedvomno botrovale temu, da ni nikoli zares začel z njeno izvedbo, pa Leibniz črpa optimizem iz strogo platonistične zasnove svoje epistemologije, v kateri je karakteristika utemeljena. Karakteristika je v sami teoretski zasnovi mogoča le pod pogojem, da se zaveže klasičnemu (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  26. Doba Črke H: K Imperativu Antropocena.Tadej Troha - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (1).
    Članek obravnava koncept antropocena, kot je bil razvit v polju znanosti o sistemu Zemlja. Ključna vrednost antropocena je mogoče videti v dejstvu, da je pod enotno poimenovanje uspel povzeti vse prej razpršene vidike okolje krize. Z antropocenom v fokusu ni več mnoštvo okoljskih problematik, ki vsaka zase kliče po konkretnih rešitvah in ad hoc interdisciplinarnih povezavah, temveč na konceptu – konceptu, ki vrata diskusije odpre tudi filozofiji. Antropocen ni le ohlapna opredelitev epohe, ki je bolj ali manj zaznamovana s človekovim (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  27. Descartes o Gibanju V Svetu.Matjaž Vesel - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (1).
    V članku bom najprej na grobo orisal proces nastajanja Sveta. Sledila bo predstavitev in analiza Descartesove kritike sholastičnega pojmovanja gibanja iz 7. poglavja Sveta, nato pa še predstavitev in kratka analiza drugih postavk o gibanju, ki jih lahko zasledimo v prvih sedmih poglavjih istega dela. Članek bom sklenil z obravnavo pravil gibanja ali zakonov narave, ki jih večkrat razumejo kot osnutek klasičnih, newtonovskih inercijskih zakonov. Osnovno vprašanje, ki me bo pri tem vodilo, je, na kakšen način je Descartesov Bog po (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  28.  3
    Realnost in Realno: Variacije Na Temo Platonove Votline.Slavoj Žižek - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (1).
    Članek skozi vrsto filozofskih, družbenokritičnih in znanstvenih toposov raziskuje odnos med realnostjo kot navidez od subjekta neodvisnim poljem ter Realnim kot mestom vpisa subjekta vanjo. Ta odnos se zrcali na mnogih področjih, od variacij na Platonovo votlino, do statusa zavesti v nevroznanosti, do kritike ideologije, pa vse do kvantne mehanike. Povsod se izriše enak vzorec: čeprav nikjer ne moremo predpostaviti izhodiščnega, substancialnega subjekta, pa le subjektivni vpis sploh omogoča vzpostavitev konsistentne realnosti. V tem ima razmerje med realnostjo in Realnim podobo (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
 Previous issues
  
Next issues