Abstract

Avtor estetiko, ki jo lahko razlagamo kot filozofijo lepega, kot filozofijo umetnosti ali kot metakritiko, proučuje v njenem razmerju do znanosti in filozofije ter ugotavlja, da je estetika prisiljena vztrajati med obema ter uporabljati pri tem tudi neznanstvene pojme in ne le znanstvene koncepte. Estetika lahko od znanosti privzame metodo argumentiranja, ne pa tudi njene metode verifikacije. Po avtorju je estetika del filozofije kulture, kajti na ta način se legitimno ukvarja le z umetnostjo in to nujno vedno dojeto skozi filter družbe in zgodovine.