Abstract

V prvem delu razprave je precizirano, kdaj, kje in kako se je v francoski revoluciji uveljavila delitev na levico in desnico. Levica je definirana z delitvijo političnega prostora v nasprotni in izključujoči se entiteti, med katerima ni posredovanj. V drugem delu razprave je oblikovanje take delitve političnega prostora ponazorjeno z intervencijami Robespierra in Saint-Justa, Sieyé-sa ter Marxa in Engelsa. V sklepnem delu je delitev na levico in desnico interpretirana kot vzpostavitev nadzorovanja političnega prostora. Pozicija levice nima avtonomne identitete, predpostavlja fiksno referenčno točko in implicira zunanjega opazovalca. Strukturno vsebuje pogoj možnosti za izrinjenje vesti z zavestjo in ločitev politike od morale.