The purpose of this study is to investigate the effect of interpersonal influence on personal software piracy, also known as softlifting. A laboratory experiment with 54 subjects was conducted, in which each subject was told to participate in a software quality evaluation exercise. However, a ploy was carried out to measure the subjects intention in software piracy under different levels of group pressure and financial gains. The results are interesting. On the intention of softlifting, both group pressure and financial gains (...) are significant determinants. The interaction of group pressure and financial gains is also significant: when group pressure is toward pirating software, financial gains is not a relevant factor; whereas when group pressure is toward purchasing, financial gains becomes a dominant factor in softlifting intention. A further survey (with 216 college students from two public universities in Taiwan) designed to investigate the relationship between consumer susceptibility to interpersonal influence (Bearden et al., 1989) and softlifting intention/behavior. A path analysis demonstrated that normative influence was related to softlifting intention, yet information influence effect was marginal. The effect of normative influence on softlifting behavior was mainly mediated by softlifting intention. Implications are also discussed. (shrink)

This study investigates the Proteus effect from the first-person perspective and during avatar embodiment in actual exercise. In addition to the immediate measurements of the Proteus effect, prolonged effects such as next-day perception and exercise-related outcomes are also explored. We theorized the Proteus effect as altered perceived self-concept and explored the association between virtual reality avatar manipulation and self-concept in the exercise context. While existing studies have mainly investigated the Proteus effect in a non-VR environment or after VR embodiment, we (...) aim to contribute to the literature by addressing this concern to explore how the Proteus effect works in actual VR exercise. Through a 2 × 2 between-subject experiment, the results partially support the Proteus effect. Regarding actual physical activity, embodying an avatar with a six pack during exercise creates fewer body movements. No significant effect was found for perceived exertion. We also explored the role of sex as a potential moderator in the association of the Proteus effect on exercise outcomes. The Proteus effect was supported by immediate and next-day self-efficacy for core-muscle exercise only among female participants. The between-subject design allowed us to probe how avatar manipulation of muscular body shape with a six pack as opposed to normal body shape influences participants’ self-concept and exercise outcomes, as limited VR studies have employed within-subject comparisons. This also contributes to the literature by providing an upward comparison as opposed to the previous downward comparison regarding body fitness. The overall results supported the Proteus effect in the context of core-muscle exercise when comparing normal and ideal body shape avatars. However, the Proteus effect as an altered self-concept and its effects on self-efficacy for exercise were supported among females but not males. Whereas the female participants who embodied avatars with a six pack associated themselves more with the muscular concept than other people, the male participants who embodied avatars with a six pack perceived themselves as more normal than others. Theoretical and practical implications are discussed. (shrink)

On the knowledge theory in Koran and philosophy.

Iraq, intellectual life; politics and government; 21st century.

Before we investigate Mencius' art, should we not first define the term "art" [i-shu] and identify the essentials in Mencius' art?

Trolling—the online exploitation of website, chat, or game mechanics at another user's expense—can and does take place all over cyberspace. It can take myriad forms, as well—some verbal, like trash-talking an opponent in a game, and some silent, like refusing to include a new player in a team effort during an in-game quest. However, despite this variety, there are few to no studies comparing the effects of these differing trolling types on victims. In addition, no study has yet taken into (...) account users' offline cultural context and norms into the trolling victim experience. To fill this gap in the literature, the present study put participants from three culturally-distinct countries—Pakistan, Taiwan, and the Netherlands—in a simulated trolling interaction using the Cyberball game. Participants were either flamed or ostracized by a member of their own cultural group or a minority member, and the participants' emotional responses, behavioral intentions toward the other players, and messages sent during the game were taken as indicators of their response to the trolling. Results showed that our Taiwanese sample used the most reactive aggression when trolled and our Dutch sample was the most passive. In addition, ostracism generally produced the desire to repair relationships, irrespective of cultural context, and perpetrator culture only produced an effect in the behavioral intentions of our Pakistani sample. Overall, it would appear that online and offline culture interact to produce the variety of responses to trolling seen in extant literature. Additional implications for future research into computer-mediated communication and online aggression are also discussed. (shrink)

O Katulu vemo zelo malo zanesljivega in celo večino tega je treba razbrati iz njegovega lastnega literarnega dela. To je vedno tvegan pristop, ki mu kritika danes večinoma nasprotuje (četudi je kritika vedno spremenljiva in znaki teh sprememb so že v zraku). Toda po drugi strani vemo kar precej o zadnjem stoletju rimske republike, o času torej, v katerem je Katul preživel svoje kratko, a intenzivno življenje, in o številnih javnih osebnostih, tako iz sveta književnosti kot politike, ki jih je (...) štel med svoje prijatelje ali sovražnike. Tako kot Byron, ki je bil Katulu v nekaterih pogledih podoben, se je gibal v krogih visoke družbe, imel je radikalna stališča, ne da bi se aktivno politično udejstvoval, ter je pisal poezijo, ki daje vtis, da je nastala kot odziv na družbeno dogajanje, literarne tokove ali zasebne škandale takratne aristokracije. (shrink)

Webrova vznemirljiva teza iz dela Protestanska etika in duh kapitalizma, ki sprva izgleda tako neverjetno, je bila od svoje prve objave deležna številnih kritik, spodbijajo pa jo vse do danes. Ena izmed številnih kritik, pa ostaja še posebej nepopustljiva: če je duh samoodpovedovanja primeren za kapitalistično podjetništvo, pa ekonomije ne poganjajo samo podjetniki; ekonomija potrebuje tudi potrošnike, ki so pripravljeni kupiti več od tega, kar predstavlja njihove dejanske potrebe. Po Benjaminu je kapitalizem religija brez dogme ali teologije in ni nič (...) drugega kot čisti kult. Kot takšen sestoji v nenehnem slavljenju vernika, ki svojo vero udejanja skozi porabo in potrošnjo. V nadaljevanju bi rad izpostavil tezo, da nam vzporejanje dveh momentov krize – krize Druge svetovne vojne in krize 2008 –, omogoča na novo osvetliti Webrovo slavno tezo o asketski naravi kapitalizma, ter podal novo razlago tega, zakaj investicijski kapitalizem in potrošniški kapitalizem sploh nista protislovna, temveč konec koncev popolnoma sovpadata. Med drugo svetovno vojno sta namreč vladi Združenih držav Amerike in Kanade izdali niz propagandnih plakatov, katerih cilj je bil zmanjšati porabo in preusmeriti finančne sile gospodinjstev v prid skupnega vojnega napora. Mnogi od teh plakatov, ki so jih naredili nekateri najbolj zviti oglaševalci tistega časa, so črpali iz najgloblje zakoreninjenih načel puritanizma Nove Anglije: dolžnosti samoomejevanja. Sporočilo je bilo v naslednjem: vaši prihranki bodo odrešljivi ob koncu vojne, to pa le malce premesti Calvinovo perspektivo varčevanja, ki omogočajo odrešitev v času ob koncu sveta. Danes bi bilo dobro, če bi premislili eshatološke implikacije teh prerokov, ki predpisujejo najboljše obnašanje ob dogodku konca krize. (shrink)

V prvi polovici 18. stoletja je bila objavljena serija devetih oziroma desetih latinskih tiskov z naslovom Lakonsko ogledalo Evrope (Laconicum Europae speculum). Podobe z napisi je zasnoval Paul Decker mlajši (1685-1742), Johann Wolfgang Baumgartner (1709-1761) je postavil le tisk za Nizozemca, same bakroreze so izdelali različni bakrorezci (Christian Friedrich Lottes, Johann Georg Pinz, Philipp Andreas Kilian, Andreas Hoffer), uredil in izdal pa jih je Martin Engelbrecht (1684–1756) v Augsburgu okrog leta 1730. Celotni naslov je daljši, Lakonsko ogledalo Evrope, v katerem (...) je brez predsodkov, posmehovanja ali zaničevanja predstavljenih njenih devet posebej uglednih narodov in ljudstev, ki se v določenih lastnostih in znamenjih razlikujejo, vse zaradi radovednosti in zabave (Laconicum Europae speculum: quo IX. illius praecipuae nationes et populi, absque omni praeiudicio, ludibrio et opprobrio, saltem curiositatis et oblectationis gratia, certis characteribus et symbolis discernuntur, ob oculos positum).1 V naslovu je torej pojasnjen tudi razlog za nastanek teh tiskov, izšli so ≫zaradi radovednosti in zabave≪ (curiositatis et oblectationis gratia). Podobno kot ostale razpredelnice ljudstev ti bakrorezi niso bili mišljeni kot predstavitev realnih podob, temveč so bili namenjeni tudi zabavi. (shrink)

V Heteronomiji umetnosti in avantgard se Aleš Erjavec ukvarja zlasti z radikalnimi politiziranimi avantgardami, se pravi s futurizmom in s konstruktivizmom, in tako nadaljuje svoje delo z začetka osemdesetih let 20. stoletja, ko je pričel svojo "ekspedicijo na severni pol človeškega duha". V pričujoči študiji so tako posebne pozornosti deležne radikalne avantgarde ter politična in ideološka vloga novejše umetnosti, še zlasti one z vzhoda. Nekateri vidijo v teh avantgardah skrajno obliko modernizma, drugi jih obravnavajo kot specifični vzhodnoevropski pojav, tretji pa (...) jih preprosto zreducirajo na njihove zahodne ekvivalente. Podobna ali celo še bolj neustrezna podoba spremlja postsocialistične avantgarde oziroma avantgarde tretje generacije. Te so bile imenovane nekonformistična in neuradna umetnost, vzhodni modernizem, konceptualna umetnost itd. Erjavec dokazuje, da se estetsko krilo teh avantgard v resnici navezuje na estetske avantgarde z začetka 20. stoletja, s čemer so klasične avantagarde s postsocializmom doživele svojo postmoderno ponovitev. In kakor avantgarde nenehno reflektirajo svoj odnos do siceršnje umetnosti, tako tudi estetika kot del filozofije reflektira svoj odnos do umetnosti in avantgarde, pa če ju dojemamo kot avtonomni ali heteronomni. V nadaljevanju obravnava novejšo zgodovino umetnosti in kulture v Vzhodni Evropi. (shrink)

V filozofiji duha poteka razprava med stališčema internalizma ter eksternalizma. Prvi trdi, da okolje organizma ni pomembno pri razlagi duševnih stanj. Drugi pa pravi, da je pomembno. Metafora se zdi izrecno internalistična. Mislim pa, da lahko zagovarjamo prav nasprotno mnenje, da je njena vloga izrecno eksternalistična, in da mora biti takšna tudi interpretacija metafore. To stališče lahko branimo tako, da se najprej ozremo na zaznavne procese. Zdravorazumsko mnenje nam pravi, da zaznavamo stvari neposredno tedaj, ko jih zaznavamo vizualno, s svojim (...) vidom. Ce gledam na stol, je moja zaznavna naravnanost usrediščena na stol. V primeru jezika pa bi bila vloga besede »stol« v tem, da se nanaša na stol. Tako bi se zdele metafore nekaj ne-dobesednega ter zategadelj nekaj nekoristnega. Nasprotno menim, da prinese metaforična uporaba jezika znaten dobiček. Začnimo z zaznavanjem. Ce se ozremo na vizualno zaznavanje, denimo na gledanje stola, vidimo, da obstajajo spremenljivke zornega kota v organizmovem preračunavanju informacije, da pa imamo tudi spremenljivke zornega kota, ki pridejo iz okolja. Zorni koti v okolju so pogoj za notranjo obdelavo zornih kotov informacije. Jezik, kakršnega uporablja organizem, je vsekakor obeležen z zornimi koti, v kolikor ga primerjamo z umetnimi jeziki. Značilnosti zornega kota v jeziku najbolje predstavijo metafore. Metafore obstajajo zato, da bi nam pomagale pri zaznavanju okolja, ki je tipično okolje srednjerazsežnih predmetov. Prav tako pa nam pomagajo pri dejavnosti v tem okolju. Značilnosti zornega kota torej združujejo vizualno zaznavanje ter metaforični jezik, kakršnega uporabljajo organizmi. Ponuja se sklep, da moramo metafore interpretirati eksternalistično, ter da prav to predstavlja izhodišče za odgovor na vprašanje, zakaj metafore sploh obstajajo. S stališča razvojne teorije gledano torej obstaja možnost, da metaforo naturaliziramo. (shrink)

Ker nimamo avtorskih didaskalij, je celoten svet drame (vključno s psihično in materialno realnostjo) predstavljen izključno z besedami, ki jih govorijo dramski liki. Roman Ingarden imenuje takšen način predstavljanja shematična reprezentacija: na ta način predstavljeni predmeti so namreč samo skicirani, nešteta nedoločena mesta v njihovi predstavitvi vabijo bralca, da jih v procesu konkretizacije alirekonstrukcije zapolni z intelektualnimi in domišljijskimi operacijami in se pri tem opira na svoje znanje in izkušnje. Tako konkretizacijo kot rekonstrukcijo je treba ločevati od literarnega dela samega; (...) ker ju oblikuje bralec s svojo domišljijsko dejavnostjo, predstavljata oviro pri spoznavanju dela samega. Ingardnovo teorijo so kritizirali prav zaradi tega, ker daje bralcu preveč manevrskega prostora pri konstituiranju in tudi pri rekonstrukciji literarne umetnine (Ray, Kos, Holub, Calinescu). Zdi se, da te kritike temeljijo v nekoliko poenostavljenem razumevanju Ingardnove izredno kompleksne analize, v kateri se kaže, da je vloga bralca sicer omejena s tekstom, a vendarle vitalnega pomena za sekundarno eksistenco literarne umetnine. V članku so obravnavani neverbalni dejavniki motivacije v Sofoklovi tragediji; razdeljeni so v tri skupine: značajske poteze, dramska klima in čutne izkušnje. Članek se zaključi z analizo Odisejeve neverbalne motivacije v tragediji Ajant, ki predstavlja poseben primer, saj je tu odločilni dejavnik motivacije Odisejeva izkušnja numinoznega. (shrink)

Namen pričujoče raziskave je prikazati do sedaj zanemarjeno vlogo češkoslovaških slavistov pri oblikovanju Parry-Lordove teorije ustnega pesništva. Potek predstavlja v obliki zgodbe o pristnem odkritju, ki izhaja iz določenega znanstvenega okolja (Antoine Meillet, praški lingvistični krožek itd.). Glavne vloge v njej igrajo Matija Murko, ustanovitelj češkoslovaške slavistike Roman Jakobson in nekateri drugi raziskovalci. Največ pozornosti članek posveča Murkovim in Parryjevim znanstveno-raziskovalnim strategijam, ki sta jih uporabljala med potovanji na Balkan leta 1930, in jih primerja. Članek razkriva tudi določene povezave med (...) Murkom in Lordom, ter nekatere njihove dokaze, ki do sedaj še niso bili objavljeni. (shrink)

Če želimo učencem in dijakom ponuditi celotno sliko rimske antike, nam na področju kulture in civilizacije v obstoječih učnih načrtih nekaj manjka. Bistveni elementi so nedvomno prisotni; toda če želimo doseči tudi globino, ki jo nudi klasična tradicija, moramo nejezikovne vsebine dopolniti in jih v roku treh oziroma štirih let ponuditi na smiseln, organiziran način. V članku ponujena dopolnitev učnih načrtov je namenjena temu, da bi se pouk kulturno-civilizacijskih vsebin po Sloveniji poenotil (tako kot so jezikovne vsebine že zdaj). Seveda (...) pa moramo vedno imeti v mislih, da se pogovarjamo o eni sami stvari – klasični rimski antiki – ter tematskih sklopov ne na silo ločevati, temveč se jih truditi integrirati in povezovati v eno samo koherentno celoto, ki bo učitelju in učencu v veselje. (shrink)

This paper highlights the relevance of moral authority, and the role that egoistic ethical claims have in waging war. This is done, in view of the just war tradition, by drawing a parallel between the crusades in the 'kingdom of heaven' proclaimed in 1095, and the present Islamic jih d , as well as the Bush administration's declaration of a war on terror. It maintains that the role of self-legitimized leaders is crucial in shaping the order of the jus ad (...) bellum criteria, in both Christian and Muslim societies, and that the indiscriminate usage of just war rhetoric proves to be a formidable weapon. Moral authority is described as a power resource, capable of capsizing the relevance of ethics, subjecting the interpretation of justice to declare war to the self-proclaimed authorities, and moving masses on the grounds of enthusiasm. (shrink)

Prispevek predstavi sklop evholoških besedil na čast svetemu Hieronimu: od prvih omemb v Gelazijevem zakramentarju do prenovljenega rimskega misala Pavla vi. Orisan je potek kompozicije temeljnih zakramentarjev in misalov rimskega obreda, ki so vir, iz katerega se je bogato razširil obstoječ misal. Predstavljeni so vidiki, ki bi jih za zvest prenos misli, izraženih v latinski evhologiji, v drug jezik, lahko upoštevali. Razširjeni konteksti umeščenega besedila namreč v bogoslužju omogočajo liturgičnemu besedilu, da lahko postane učinkovit dogodek vere. Njihovo neupoštevanje pa učinkovitost (...) besedila omejuje. Zaradi pretežno filološke metode prevedeno evhološko besedilo uporabnika lahko doseže šele s katehezo, homilijo ali komentarjem. Tak pristop je neprimerljivo hitrejši in zaradi še neizdelanih študij za vsak posamezni formular se ohranja vtis, da je zahtevni proces inkulturacije rimskega obreda nujno potrebno centralno nadzorovati. Predstavljena so tudi obvezujoča navodila, s katerimi Cerkev že desetletja usmerja prevajanje in iz katerih postaja še bolj očitna teža in preroškost odločitev, ki jih je v korist vernikov naredila na drugem vatikanskem koncilu. (shrink)

V Franciji s v tem obdobju spremenili ustavo. Vanjo so bili vnešeni popolna prepoved smrtne kazni ter nekaj popravkov, ki jih je zahtevala ratifikacija Lizbonske pogodbe. Spremenjena je bila tudi ureditev odgovornosti predsednika republike. Poleg tega je francoski ustavni svet v postopku presoje ustavnosti zakonov podal nekaj opaznih odločitev. V njih je z uporabo tehnike ciljev ustavne veljave večinoma omogočil takšne razlage ustave in zakonov, ki... Preprečevanje kriminalitete. Varnostno pridržanje. Nadzor imigracije. Povratništvo. Mladoletniška kriminaliteta.

Arhitektura se kot veščina in kasneje kot lepa umetnost od antike naprej vpisuje v polje filozofskega raziskovanja. Namen članka je prikazati razumevanje arhitekture v sklopu hermenevtične filozofije s prikazom mišljenja njenih treh velikih mislecev: Heideggra, Gadamerja in Vattima, ki bodo na področje arhitekture stopali z ontološkega in z estetskega vidika. Heidegger tako arhitekturo razume kot temeljno potezo biti, Gadamerju je najodličnejša umetnostna forma, kjer je tudi oblika presežena z vsebino, Vattimo pa poda tri vidike arhitekture v postmoderni dobi, ki jih (...) poveže s simultanostjo, simulakri in vprašanjem ornamentalnosti.Architecture as a skill, and later as a form of fine art, has been included in the field of philosophical research since Antiquity. The purpose of this article is to present the understanding of architecture within the field of hermeneutic philosophy by describing the ideas of three great hermeneutic philosophers: Heidegger, Gadamer and Vattimo, who approach architecture from the ontological and aesthetic point of view. Heidegger interprets architecture as a fundamental trait of existence; Gadamer values it as the artistic form par excellence, with the form surpassed by the contents, too; and Vattimo discusses three possible ways of perceiving architecture in the postmodern society, related to simultaneity, simulacra and the question of ornamentality. (shrink)

Frančiškanski muzej in pinakoteka samostana v središču Ljubljane skupaj s prenovljeno knjižnico predstavljata na novo zasnovan kulturni in umetnostnozgodovinski del samostana kot matične hiše Slovenske frančiškanske province Svetega križa. Knjižnica trenutno hrani približno 70.000 enot, med njimi tudi dragocene knjige, kot so inkunabule - kar sedmino vseh inkunabul v državi - in se tako lahko pohvali z nazivom najobsežnejše samostanske knjižnice v Sloveniji. V novem muzeju so predstavljeni nekateri ključni kulturni in umetniški predmeti, ki jih hrani samostan.

Velej Paterkul je bil rimski ekvit, vojaški poveljnik in senator, ki je svojo politično kariero opravljal pod Avgustom in Tiberijem. Vse, kar vemo o njem, nam je povedal sam v svojem zgodovinskem delu Historia Romana. Popisal je zgodovino vse do Tiberijeve vladavine, zaradi slabe ohranjenosti prve knjige pa je težko reči, kje je začel. Bil je prvi rimski zgodovinar, ki je svoje delo označil za transcursus, v katerem bo popisal samo najpomembnejše dogodke. Slednje na splošno opisuje bolj podrobno, če so (...) bili bližje času, v katerem je pisal. Kljub temu da je Velejevo delo pravzaprav edino ohranjeno prozno delo iz časa Avgustove in Tiberijeve vladavine, je malo antičnih del, ki so jih tako v antiki kot kasneje citirali tako malo. Zanemarjali so ga predvsem zaradi njegovega navdušenja nad Tiberijem in njegovo vladavino. (shrink)

Članek je posvečen vprašanju, katere vire je pri pisanju svoje Cerkvene zgodovine oziroma dodatka k prevodu Evzebijevega istoimenskega dela uporabljal Rufin iz Akvileje. Iz samega besedila izhaja, da je upora­bljal tako ustne kot pisne vire, pri čemer Rufin prve večkrat navaja, drugih pa skorajda ne. Kljub temu je danes moč zanesljivo reči, da se je pri pisanju opiral na številne tako latinske kot grške vire. Rufinov ugled na področju (cerkvene) zgodovine je v zadnjem stoletju precej omajala teza, da je za (...) večji del svojega dodatka enostavno prevedel danes izgubljeno cerkveno zgodovino Gelazija iz Cezareje. Ker naj bi bilo vsebino slednje moč rekonstruirati iz kasnejših grških virov, je Rufinov dodatek v strokovnih krogih deležen manj pozornosti, kot si kljub svojim pomanjkljivostim zasluži. Članek se tako osredotoča predvsem na dva vidika Rufinovih pisnih virov — na vprašanje njegove odvisnosti od Gelazija in na vprašanje, za katere pisne vire dejansko lahko rečemo, da jih je uporabljal. (shrink)

Članek ponovno odpira razpravo o recepciji dela Louisa Althusserja v teoriji in kritiki kulture v luči nedavnih angleških prevodov posthumnih del tega francoskega filozofa, vključno z nedokončanim Sur la reproduction, ki vsebuje tudi spis »Ideologija in ideološki aparati države«. Izmed marksističnih mislecev njegove generacije ni bil nihče v tolikšni meri tarča očitkov teoreticizma in političnega odpadništva kot prav Althusser, kar Rancière opisuje kot »althusserjansko zanikanje političnih učinkov«. Članek predstavi pregled zgodovinskih teženj in nasprotnih teženj, ki jih najdemo v Althusserjevih spisih (...) med »dolgimi šestdesetimi«, in trdi, da ne smemo podcenjevati vloge teorije in teoretikov v prid osvobajajočih praks maja 1968, ampak moramo Althusserjev domnevni teoreticizem misliti v kontekstu politično motiviranih teoretskih bojev in rivalstev, ki so določali »politiko njegovega časa«. V zaključku opažamo, da bi preusmeritev pozornosti k tem bojem lahko pripeljala do drugačnega pojmovanja vloge teorije po letu ‘68. (shrink)

VSEBINAPredgovor k prvi izdajiPredgovor k drugi izdajiUvodI. O razliki med čistim in empiričnim spoznanjemII. V posesti imamo neka apriorna spoznanja, in celo navadni razum ni nikoli brez takšnih spoznanjIII. Filozofija potrebuje neko znanost, ki bi določila možnost, principe in obseg vseh apriornih spoznanjIV. O razliki med analitičnimi in sintetičnimi sodbamiV. V vseh teoretičnih znanostih uma so kot principi vsebovane apriorne sinteticne sodbeVI. Obča naloga čistega umaVII. Ideja in razdelitev posebne znanosti z imenom kritika čistega uma1. Transcendentalni nauk o elementihPrvi del. (...) Transcendentalna estetika§ 1.Prvi odsek. O prostoru§ 2. Metafizična ekspozicija tega pojma§ 3. Transcendentalna ekspozicija pojma prostoraSklepi iz gornjih pojmovDrugi odsek. O času§ 4. Metafizična ekspozicija pojma časa§ 5. Transcendentalna ekspozicija pojma časa§ 6. Sklepi iz teh pojmov§ 7. Pojasnilo§ 8. Obče opombe k transcendentalni estetikiZaključek transcendentalne estetikeDrugi del. Transcendentalna logikaUvod. Ideja transcendentalne logikeI. O logiki nasplohII. O transcendentalni logikiIII. O razdelitvi obče logike na analitiko in dialektikoIV. O razdelitvi transcendentalne logike na transcendentalno analitiko in dialektikoPrvi razdelek. Transcendentalna analitikaPrva knjiga. Analitika pojmovPrvo poglavje. O vodilu za odkrtije vseh čistih razumskih pojmovPrvi odsek. O logični rabi razuma nasplohDrugi odsek§ 9. O logični funkciji razuma v sodbahTretji odsek§ 10. O čistih razumskih pojmih ali kategorijah§ 11.§ 12.Drugo poglavje. O dedukciji čistih razumskih pojmovPrvi odsek§ 13. O principih transcendentalne dedukcije nasploh[§ 14.] Prehod k transcendentalni dedukciji kategorijDrugi odsek. Transcendentalna dedukcija čistih razumskih pojmov [B]§ 15. O možnosti povezave nasploh§ 16. O izvorni sintetični enotnosti apercepcije§ 17. Načelo sintetične enotnosti apercepcije je najvišji princip vse rabe razuma§ 18. Kaj je objektivna enotnost samozavedanja§ 19. Logična forma vseh sodb je v objektivni enotnosti apercepcije v njih vsebovanih pojmov§ 20. Vsi čutni zori so podvrženi kategorijam kot pogojem, pod katerimi se njihovo raznoterje edino lahko združi v eno zavest§ 21. Opomba§ 22. Kategorija nima nobene druge rabe za spoznanje reči, kot je njena aplikacija na predmete izkustva§ 23.§ 24. O aplikaciji kategorij na predmete čutov nasploh§ 25.§ 26. Transcendentalna dedukcija obče možne izkustvene rabe čistih razumskih pojmov§ 27. Rezultat te dedukcije razumskih pojmovDrugi odsek. O apriornih temeljih za možnost izkustva [A]Vnaprejšnje opozorilo1. O sintezi aprehenzije v zoru2. O sintezi reprodukcije v upodobitvi3. O sintezi rekognicije v pojmu4. Preliminarna razlaga možnosti kategorij kot apriornih spoznanjTretji odsek. O razmerju razuma do predmetov nasploh in možnosti, da jih spoznamo apriori [A]Sumarična predstavitev pravilnosti in edine možnosti te dedukcije čistih razumskih pojmov [A]Druga knjiga. Analitika načelUvod. O transcendentalni razsodni moči nasplohPrvo poglavje. O shematizmu čistih razumskih pojmov. (shrink)

Pouk klasične kulture in književnosti je prostor, kjer dijaki poleg splošnega znanja in razgledanosti pridobivajo tudi sposobnosti ču­denja, avtorefleksije, samokritičnosti in strpnosti. Proces ni nikoli zaključen, to za raziskovanje samega sebe velja že iz antičnih časov; kot bi rekel Kavafis, je včasih pomembna zlasti pot. Dijake po gimnaziji čaka še dolgo zorenje v »umetnosti življenja«, učiteljska prizadevanja ne obrodijo vedno takojšnjih sadov, morda občasno naletimo tudi na gluha ušesa. Važno je, da ne ustvarjamo fiktivnega prepada med snovjo in življenjem; tega (...) se nenazadnje dijaki učijo celo preko ra­zvozlavanja jezikovnih ugank zapletenih latinskih ali grških stavkov. Pouk klasičnih jezikov je skozi generacije izkazal in potrdil svojo vzgojno-izobraževalno vrednost. Novi časi vsekakor zahtevajo sveže učne pristope, ne pa nujno novih vsebin, saj človek išče odgovore na ista temeljna bivanjska vprašanja, kot jih je iskal v antiki. (shrink)

V današnjih humanističnih vedah ne manjka sklicevanj na antropocen in ontološke premike, ki naj bi jih ta domnevno sprožil. Esej se osredotoči na več fiktivnih in kritičnih del – predvsem na roman Paula Bowlesa The Sheltering Sky iz leta 1949 – zato da bi podal vrsto trditev glede težavnosti predstavljanja razmerja med naravo kot področjem kavzalnosti, ki se podreja naravnim zakonom, na eni strani ter nominalno človeškim ali razumskim področjem, kamor sodijo dejanja, namere in različni upravičeni ali neupravičeni razlogi, na (...) drugi strani. Predvsem pa ga zanima raziskovanje želja, ki motivirajo prizadevanja po kontrastnih načinih reprezentiranja tega razmerja in na koncu vztraja na ključni vlogi reprezentacije, ki naredi upodabljanje takšnih dilem razumljivo, njihove predpostavke pa problematične. (shrink)

Matej Hriberšek z monografijo Slovenski doktorji klasične filologije na dunajski univerzi v obdobju 1872–1918 razširja in nadgrajuje raziskave, ki jih je izvedel za področje klasične filologije v sklopu projekta »Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v avstro-ogrski monarhiji (1872–1918)«. Izbira letnic je logična: leta 1872 je v avstro-ogrski monarhiji prišlo do korenite reforme doktorskega študija (odtlej so doktorski kandidati morali pred promoviranjem napisati znanstveno disertacijo ter uspešno opraviti dva rigoroza), leto 1918 pa zaznamuje konec monarhije. Za to obdobje je na dunajski (...) Filozofski fakulteti evidentiranih 11 doktoratov s področja klasične filologije. Hriberškov pogoj za uvrstitev kandidata na seznam ni bil le, da slednji izvira s slovenskega narodnostnega ozemlja, ampak tudi, da je za materni jezik na vpisnici navedel slovenščino. Čeprav za dva kandidata (Janeza Maslja in Franca Omerzo) v arhivski dokumentaciji ni zapisa o promociji, sta v knjigo vseeno vključena, saj sta opravila vse oziroma večino obveznosti, ki so bile zanjo pogoj. (shrink)

Članek obravnava italijanski projekt “Ilioupersis: Epski arhetipi,” ki raziskuje večplastni koncept vojnega nasilja v različnih kulturah v zgodovini ter raziskuje njegovo predstavitev v različnih sferah umetnosti, kot so literatura, likovna umetnost in film. S seminarji, konferencami in javnimi nastopi želi projekt okrepiti državljansko zavest in kolektivni spomin, zlasti s poudarkom na padcu Troje kot univerzalnem simbolu nasilja in njegovih posledic. Z velikim poudar­kom na vključevanju mlajših raziskovalcev in vključevanju skupnosti si projekt prizadeva spodbujati skupno zgodovinsko in kulturno zavest o temah (...) vojnega nasilja. Poleg tega raziskuje transformativno moč športa kot simbola miru in sodelovanja ter išče vzporednice med antičnimi športnimi ideali in sodobnimi družbenimi vrednotami. Cilj sodelovanja z ustanovami, kot je UNESCO, je razširiti te razprave na območja, ki so jih prizadeli konflikti, ter s kulturnim razumevanjem in dialogom spodbujati prizadevanja za gradnjo miru. Končno se projekt zavzema za civilizacijo, ki med vrednote postavlja mir, razumevanje in sodelovanje namesto nasilja in konfliktov. (shrink)

In ancient times in our country, Wang Ch'ung was an eminent materialist and a brilliant atheist, a progressive thinker who opposed the orthodox feudal thought. This has gone basically unquestioned. This year the February 21 issue of Kuang-ming jih-pao printed in its philosophy section an article by Comrade T'ung Mo-an, "Is Wang Ch'ung a Peasant Class Thinker?" The article is an evaluation completely denying this. T'ung believes that the purpose of Wang Ch'ung's works was "to uphold the rule of the (...) Han," "ardently and unconditionally to sing the praises of the Han ruler and court," "to make sacred the rule of the Han," "to get the populace to live quietly, forever in a servile position," and "to view inimically and to slander peasant uprisings." "Wang Ch'ung was an orthodox thinker of the landlord class," "a thinker produced in the interests of the rule of the landlord class who confirmed the feudal orthodoxy." Although I myself am not praising Wang Ch'ung as a peasant class thinker or denying that in Wang Ch'ung's thought there are negative elements, I am completely unable to agree with the basic viewpoint that the author puts forward. (shrink)

Dvorec Jelšingrad (Erlachstein), ki se nahaja na severozahodnem obrobju Šmarja pri Jelšah, je bil v sredini 19. stoletja deležen prenove vzhodnega dela stavbe, interierjev in parka po vzorih mavrske in orientalske arhitekture. Za novo eksotično podobo je bil zaslužen tedanji lastnik Rudolf Oskar Gödel-Lannoy (1814–1883), ki je med svojo dolgoletno diplomatsko kariero v Egiptu, na Bližnjem vzhodu in Balkanu načrtno zbiral antikvitete. Ob vrnitvi v domovino jih je v svojem dvorcu razstavil v treh novo nastalih orientalskih dvoranah, kar se v (...) sočasnih virih omenja kot “orientalni muzej”. Iz popisa predmetov, ki so jih leta 1943 v dvorcu zasegli Nemci in prenesli v Pokrajinski muzej Maribor, je razvidno, da je Lannoyjeva zbirka starin vključevala številne predmete iz starega Egipta, Mezopotamije, Grčije in Rima. Z izjemo staroegipčanskega fragmenta Merimosejevega sarkofaga iz 18. dinastije, ki ga danes hranijo v Narodnem muzeju v Pragi, v dosedanjih raziskavah vsebina Lannoyjevih starinoslovnih zbirk še ni bila deležna strokovne pozornosti. Pričujoči prispevek se osredotoča na jelšingrajsko zbirko mezopotamskih predmetov, tj. cilindričnih pečatov, pečatnih kamnov, živalskih amuletov in glinenega stožca kralja Gudea iz Lagaša, ki jih danes hranijo v depoju arheološke zbirke Univerzalnega muzeja Joanneum v Gradcu. (shrink)

Pogost motiv v rimski paliati so medgeneracijski konflikti. Medtem ko očetje največkrat poudarjajo konvencionalno moralo in kažejo varčnost, že kar skoporitost, se sinovi v njihovi odsotnosti radi predajajo razvratu: zapravljajo denar, popivajo in se spuščajo v razmerja s heterami, ponavadi ob pomoči kakega nabritega domačega sužnja. Ker vlada v komediji saturnalijski narobe svet, na koncu »zmagajo« sinovi in sužnji, ki so tudi glavni junaki teh komedij. Tu in tam pa Plavt sinovom položi na jezik besede, ki odstopajo od njihovega siceršnjega (...) ravnanja in jih prikažejo v odgovornejši luči. Njegova najrazvpitejša »moralistična« komedija je Trinovčevo (Trinummus), vendar zasledimo moralno navdahnjene vložke in značajske lastnosti tudi v drugi komediji s podobnim izhodiščem, ki deluje veliko bolj razposajeno: v Hišnem strahu (Mostellaria). Ob primerjavi mladih protagonistov v Plavtovih komedijah Hišni strah in Trinovčevo ugotovimo, da je komedija Trinovčevo občutno bolj moralistična od Hišnega strahu, vendar po drugi strani tudi v slednjem ni mogoče videti gole burke kot, denimo, v Oslih (Asinaria) istega avtorja. Če si v Oslih oba protagonista, oče in sin, ki se pehata za isto meretrix, pravzaprav zaslužita zgolj posmeh občinstva, imajo glavni junak Hišnega strahu, njegov prijatelj in ljubica več značajskih lastnosti, ki so jih morale prikupiti tudi kritikom Katonovega kova. (shrink)

Avtor oriše eno od oblik analitičnega pravnega realizma kor priredje treh osnovnih tez. Po prvi tezi so razlagalne izjave v pravnem govoru pripisovalne izjave brez spoznavne vloge. Po drugi tezi je pravo skupek vplivnih norm, tj. tistih norm, ki so bile dejansko uporabljene v preteklosti in jih bodo v prihodnosti verjetno uporabila pristojna telesa. Po tretji tezi se pravne znanosti kot spoznavne dejavnosti ne sme zamenjevati s pravno stroko. Čeprav se pravna stroka udejstvuje tudi v spoznavnih dejavnostih, njeno delo sestavljajo (...) predvsem nespoznavne dejavnosti, kakršni sta pravno razlaganje in pravotvorje. | Starejša različica tega članka je bila objavljena v Revusu 19 v italijanščini, francoščini in hrvaščini. (shrink)

Članek poda fenomenološki prispevek k estetiki vsakdanjosti, pri čemer izhaja iz nekaterih konceptov, ki jih je razvil Martin Heidegger. Cilj je razumeti pravo naravo same vsakdanjosti v vsej njeni dolgočasnosti in sivini ter poudariti, da v vsakodnevnosti obstaja estetski vidik. Estetika vsakdanjosti ni le »izjemno v navadnem«. Da bi razumeli celoten obseg estetike vsakdanjosti, moramo raziskati fenomen navadnega in vsakdanjega. V pričujočem članku je ontologija človekove vsakdanje eksistence razložena s pojmi kraja, življenjskega sveta, domačnosti in tujosti. Estetski vidik vsakdanjega temelji (...) na teh eksistencialnih strukturah. Človekova eksistenca se večino časa godi na domačem kraju – ki je lahko dom, delovni prostor ali pa poznani predeli v domačem mestu. Ko se premikamo po domačem območju, občutimo izkustveno ukoreninjenost in varnost. Element nepričakovanosti, ki je včasih povezan z občutkom tesnobe ali celo strahu, umanjka. Prav to dejstvo, da ni nobenih presenečenj, da stvari potekajo gladko, kot pričakujemo, je prijetno. Početi stvari na rutinski način ima določene vzorce, ki so zadovoljujoči, v njih pa je tudi estetski vidik. Estetika vsakdanjosti se nahaja v odsotnosti izjemnega, v občutku počutiti se doma in imeti nadzor. Estetika domačega je estetika manka, tiha fascinacija z odsotnostjo zahtev iz okolice. (shrink)