Results for 'Maritta V��lim��ki'

1000+ found
Order:
  1.  62
    Confessions of a Green Card Bearer.Fatima V. Lim Wilson - 2000 - Feminist Studies 26 (1):228.
    Direct download (2 more)  
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  2.  81
    Does Ethics Statement of a Public Relations Firm Make a Difference? Yes It Does!!Eyun-Jung Ki, Hong-Lim Choi & Junghyuk Lee - 2012 - Journal of Business Ethics 105 (2):267-276.
    Attempting to determine solutions for unethical practices in the field, this research was designed to assess the effectiveness of public relations firms’ ethics statements in decreasing the incidence of malpractice. This study revealed an encouraging finding that practitioners working in firms with ethical parameters were significantly more likely to engage in ethical practices. Moreover, educating public relations practitioners about the content of ethics statement could positively influence their ethical practices. At the same time, this study’s findings suggest further questions for (...)
    Direct download (5 more)  
     
    Export citation  
     
    Bookmark   9 citations  
  3. The Divinity of R? Ma in the R? M? Ya Formula Not Shown a of V? Lm? Ki.Luis Gonz lez-Reimann - 2006 - Journal of Indian Philosophy 34 (3):203-220.
    No categories
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  4.  87
    Factors Affecting Ethical Practice of Public Relations Professionals Within Public Relations Firms.Eyun-Jung Ki, Junghyuk Lee & Hong-Lim Choi - 2012 - Asian Journal of Business Ethics 1 (2):123 - 141.
    Abstract This study was designed to investigate the factors affecting ethical practices of public relations professionals in public relations firms. In particular, the following organizational ethics factors were examined: (1) presence of ethics code, (2) top management support for ethical practice, (3) ethical climate, and (4) perception of the association between career success and ethical practice. Analysis revealed that the presence of an ethics code along with top management support and a non-egoistic ethical climate within public relations firms significantly influenced (...)
    Direct download (4 more)  
     
    Export citation  
     
    Bookmark   2 citations  
  5.  48
    What Information and the Extent of Information Research Participants Need in Informed Consent Forms: A Multi-Country Survey.Subhash Yadav, Phanthipha Wongwai, Renu Wickremasinghe, Tri Wibawa, Jayanie Weeratna, Peter S. K. Tok, Thipaporn Tharavanij, Mei M. Tew, Leh H. Teng, Ju F. Tay, Nadirah Sulaiman, Sivasangari Subramaniam, Wasanthi Subasingha, Shalini Sri Ranganathan, Nilakshi Samaranayake, Ahmad H. Sadewa, Jebananthy A. Pradeepan, Kim H. Ooi, Maisarah Noor, Elanngovan Nagandran, Kopalasuntharam Muhunthan, Nurain Mohd Noor, Siti M. Md Ali, Jacinto B. V. Mantaring, Fatihah Mahmud, Xin J. Lim, Wei H. Lim, Ranjith Kumarasiri, Paul P. Kumaran, Ragini Kulkarni, Bing-Ling Kueh, Kian K. Kong, Sattian Kollanthavelu, Panduka Karunanayake, Suman Kanungo, Madarina Julia, Pavithra Janarsan, Mohd F. A. Jamil, Narwani Hussin, Mohammad Hakimi, Irene Gitek, Manori Gamage, Melvyn Y. C. Chin, Shoen C. Chiew, Madawa Chandratilake, Beng Z. Chan, Aisyah Ali, Liyana Ahamad Fouzi, Murnilina Abdul Malek, Kwanchanok Yimtae, Chih-Shung Wong, Chandanie Wanigatunge, Eti N. Sholikhah, Roli Mathur, Gurpreet Kaur, Edlyn B. Jimenez & T. - 2018 - BMC Medical Ethics 19 (1):1-11.
    Background The use of lengthy, detailed, and complex informed consent forms is of paramount concern in biomedical research as it may not truly promote the rights and interests of research participants. The extent of information in ICFs has been the subject of debates for decades; however, no clear guidance is given. Thus, the objective of this study was to determine the perspectives of research participants about the type and extent of information they need when they are invited to participate in (...)
    Direct download (4 more)  
     
    Export citation  
     
    Bookmark   3 citations  
  6. Filosofsʹki Zasady Stanovlenni︠a︡ Miz︠h︡narodnoho Prava: Monohrafii︠a︡.I͡U. V. Chaĭkovsʹkyĭ - 2010 - Feniks.
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  7. Acosta, MGP, 99 Bottomley, A., 85 Conaghan, J., 203 Dearden, N., 317.K. Diesfeld, E. V. Fegan, D. Gadd, K. Green, A. Griffiths, S. Kirvan, H. Lim, E. Rackley, J. Richardson & S. Sheldon - 1999 - Feminist Legal Studies 7 (371).
    No categories
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  8.  7
    Finite-Time Nonfragile Dissipative Filter Design for Wireless Networked Systems with Sensor Failures.R. Sakthivel, V. Nithya, Yong-Ki Ma & Chao Wang - 2018 - Complexity 2018:1-13.
    No categories
    Direct download (2 more)  
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  9.  27
    Leptin and Insulin Signaling in Dopaminergic Neurons: Relationship Between Energy Balance and Reward System.Doan V. Khanh, Yun-Hee Choi, Sang Hyun Moh, Ann W. Kinyua & Ki Woo Kim - 2014 - Frontiers in Psychology 5.
    Direct download (5 more)  
     
    Export citation  
     
    Bookmark   1 citation  
  10.  17
    JR Martindale, Ed., The Prosopography of the Later Roman Empire, 3: AD 527–641, A:(Abandanes–'Yāḍ Ibn Ghanm); B:(Kâlâdji–Zudius). Cambridge, Eng.: Cambridge University Press, 1992. 3A: Pp. Xlv, 1–760; 24 Genealogical Tables. 3B: Pp. V, 761–1575. $375.Richard Lim - 1995 - Speculum 70 (2):399-401.
    No categories
    Direct download (3 more)  
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  11. Svoboda, ki jo menimo The freedom which we mean.Volker Gerhardt - unknown - Phainomena 51.
    Uvodno poglavje je pregled razprav o svobodi spod peresa določenih nevrofiziologov iz Nemčije. V tem okviru lahko pridemo do zaključka, da ni potrebna vrzel v vzročnosti narave, da bi lahko obstajalo nekaj takega kot svoboda. V tem oziru so Libetovi eksperimenti nekonsistentni. Svoboda je v bistvenem smislu prostost od določenosti volje po volji drugega. In svoboda ima enako kot človekova zavest bistveno družbeno formo. To pa še ne pomeni, da lahko podamo oris naravne zgodovine svobode, zgodovine, v kateri bi neizogiben (...)
    No categories
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  12. Manhwa Ham Sŏk-Hŏn.Ki-bo Nam - 2009 - Han'gilsa.
    v. 1. Chugŭl ttae kkaji i kŏrŭm ŭro -- v. 2. kyŏul i manil ondamyŏn -- v. 3. pabosae ŭi norae.
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  13.  5
    Planet V Obliki Kocke.Knox Peden - 2016 - Filozofski Vestnik 37 (2).
    V današnjih humanističnih vedah ne manjka sklicevanj na antropocen in ontološke premike, ki naj bi jih ta domnevno sprožil. Esej se osredotoči na več fiktivnih in kritičnih del – predvsem na roman Paula Bowlesa The Sheltering Sky iz leta 1949 – zato da bi podal vrsto trditev glede težavnosti predstavljanja razmerja med naravo kot področjem kavzalnosti, ki se podreja naravnim zakonom, na eni strani ter nominalno človeškim ali razumskim področjem, kamor sodijo dejanja, namere in različni upravičeni ali neupravičeni razlogi, na (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  14. Bioethics in Singapore: The Ethical Microcosm.John Elliott, W. Calvin Ho & Sylvia S. N. Lim (eds.) - 2010 - World Scientific.
    The coming of bioethics to Singapore / W. Calvin Ho and Sylvia S.N. Lim -- The impact of the bioethics advisory committee on the research community in Singapore / Charmaine K.M. Chan and Edison T. Liu -- Engaging the public : the role of the media / Chang Ai-Lien and Judith Tan -- Confucian trust and the biomedical regulatory framework in Singapore / Anh Tuan Nuyen -- The clinician-researcher : a servant of two masters? / Alastair V. Campbell, Jacqueline Chin, (...)
    Direct download  
     
    Export citation  
     
    Bookmark   1 citation  
  15.  19
    Caesareans and Cyborgs.Hilary Lim - 1999 - Feminist Legal Studies 7 (2):133-173.
    This paper argues that cyborg perspectives offer real possibilities for the debate around enforced caesareans and the search for a language to encompass embodied maternal subjectivity. It is suggested, with reference to the fictional narrative of Star Trek, that cyborg figures have the power to disrupt the liberal subject and the body in legal discourse, not least because the plethora of cyborgs challenges simple conceptions of connections/disconnections between bodies. Feminist readings of case law relating to enforced caesarean sections have raised (...)
    Direct download (4 more)  
     
    Export citation  
     
    Bookmark   1 citation  
  16. Hermenevtika v Diltheyevi utemeljitvi duhoslovnih znanosti Hermeneutics in Dilthey’s Formation of Human Sciences.Hans-Ulrich Lessing - unknown - Phainomena 53.
    V sklopu čedalje intenzivnejšega ukvarjanja z zgodovino hermenevtike v zadnjih letih se kaže Dilthej pogosto kot »klasik« tiste z Gadamerjem inkriminirane tradicionalne hermenevtike, s čimer je postavljen v pozicijo golega predhodnika filozofske hermenevtike oz. hermenevtične filozofije Heideggra in Gadamerja. Toda ta pogled, ki izhaja v glavnem iz Gadamerjeve koncepcije in se lahko zdi na prvi pogled povsem sprejemljiv, je problematičen in pomeni po mojem mnenju odločno prikrajšanje Diltheyevega filozofskega dosežka in njegovega prispevka hermenevtičnemu mišljenju.Within the context of the more and (...)
    No categories
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  17.  2
    Nazaj V Šolo: Politično Branje Althusserja.Jason Barker - 2014 - Filozofski Vestnik 35 (1).
    Članek ponovno odpira razpravo o recepciji dela Louisa Althusserja v teoriji in kritiki kulture v luči nedavnih angleških prevodov posthumnih del tega francoskega filozofa, vključno z nedokončanim Sur la reproduction, ki vsebuje tudi spis »Ideologija in ideološki aparati države«. Izmed marksističnih mislecev njegove generacije ni bil nihče v tolikšni meri tarča očitkov teoreticizma in političnega odpadništva kot prav Althusser, kar Rancière opisuje kot »althusserjansko zanikanje političnih učinkov«. Članek predstavi pregled zgodovinskih teženj in nasprotnih teženj, ki jih najdemo v Althusserjevih spisih (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  18.  15
    V Bran Izraznemu Pojmovanju Pravil.Andrej Kristan - 2014 - Revus 22:67-87.
    Razprava je napisana v odgovor kritikam, ki so zadnja tri desetletja letele na ekspresivno ali izrazno pojmovanje pravil. Avtor najprej dokazuje, da ob izraznem pojmovanju lahko obravnavamo fakultativna dejanska stanja, ne da bi se v opisu normativnega sistema pri tem porodilo kakršnokoli protislovje. Nato pokaže, da je mogoče opisati (i) propozicijsko vsebino metapravil, ne da bi semantizirali kazalnik ilokucijske (normativne) moči predmetnega pravila, in (ii) dovolilno zaporo normativnega sistema, tudi če zanikamo pojmovno avtonomijo dovolitvenih dejanj. Na tej podlagi v sklepu (...)
    No categories
    Direct download (2 more)  
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  19.  8
    V kakšnem smislu so dokončne sodne odločbe lahko pravno zmotne?Andrej Kristan - 2016 - Revus 28:7-9.
    To je poziv k redefiniciji pojma zmotljivosti dokončnih sodnih odločb. Njegovo običajno razumevanje, ki temelji na delu Harta, je precej bolj problematično, kot pa se navadno predpostavlja. Avtor tu pokaže, da običajno razumevanje vodi v naslednje protislovje: je pravno pravilno storiti to, kar pravno ni pravilno.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  20.  1
    V Katerem Pomenu Je Mišljenje »Resničnejše« Kot Znanstveno Vedenje? Težavna Primerjava V Aristotelovi An. Post. II 19.Matteo Cosci - 2016 - Filozofski Vestnik 37 (3).
    Aristotel na samem zaključku Druge analitike zapiše: »nič ne more biti skladno z resnico bolj od znanstvenega razumevanja, razen mišljenja «. Ta trditev bi lahko bila problematična, če upoštevamo aristotelsko načelo izključenega tretjega, ki pravi, da med resnico in zmoto ne obstajajo vmesne stopnje. Dejansko Aristotelova logika ne pušča prostora za naraščajoče resnice, tako da je treba to domnevno višjo resnico razumeti na bolj posreden način. Po kritični obravnavi nekaj zadevne literature bo pomen Aristotelovega izraza alēthésteron razumljen na naslednje načine: (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  21. Bog, duša in sebstvo v Alkibiadu Prvem God, Soul and Self in Alcibiades I.Boris Vezjak - 2003 - Phainomena 45.
    V domnevno Platonovem dialogu Alkibiadu I je postavljena trditev, da je del duše, ki skriva naše pravo sebstvo, naš jaz, podoben Bogu: nekdo, ki ga uvidi in je spoznal božansko – boga in razumnost, bo tako najbolje dojemal tudi samega sebe. Vprašanje sebstva v dialogu nastopi kot smiselno nadaljevanje poprejšnjih izpeljav, po katerih se določa, da mi nismo ne telo, ne naše lastne stvari, temveč duša. S tem, ko sebstvo poistovetimo z Bogom, nekako uidemo problemu samonanašanja in postavimo vprašanje samovédenja (...)
    No categories
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  22. Razumevanje arhitekture v hermenevtični filozofiji The Understanding of Architecture in Hermeneutic Philosophy.Mateja Kurir - 2005 - Phainomena 53:265–284.
    Arhitektura se kot veščina in kasneje kot lepa umetnost od antike naprej vpisuje v polje filozofskega raziskovanja. Namen članka je prikazati razumevanje arhitekture v sklopu hermenevtične filozofije s prikazom mišljenja njenih treh velikih mislecev: Heideggra, Gadamerja in Vattima, ki bodo na področje arhitekture stopali z ontološkega in z estetskega vidika. Heidegger tako arhitekturo razume kot temeljno potezo biti, Gadamerju je najodličnejša umetnostna forma, kjer je tudi oblika presežena z vsebino, Vattimo pa poda tri vidike arhitekture v postmoderni dobi, ki jih (...)
    No categories
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  23.  2
    Zakaj Arhitektura V Postmoderni Dobi?Aleš Erjavec - 1990 - Filozofski Vestnik 11 (1).
    Avtor obravnava razliko med postmodernizmom in modernizmom in to predvsem na primeru arhitekture. Ugotavlja, da se estetska in umetnostna tradicija romantike nadaljuje z modernizmom avantgard tega stoletja, ki so, še posebej v arhitekturi, izpostavljale funkcijo in vnaprejšnjo določitev pomena stvaritev. S postmodernizmom se situacija spremeni: dela, med njimi tudi arhitekturna, omogočajo pluralnost funkcij in pomenov ter dopuščajo uporabniku neprimerno več ustvarjalne svobode kot pa modernizem. Pomembno vlogo dobi vizualnost in vizualna umetnost, ki je pomembna ne le sama po sebi, marveč (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  24.  4
    Pravna Teorija in Naravno Pravo V Vebrovi Etiki.Marini Emanuele - 2011 - 15:109-112.
    Članek obravnava pravno teorijo, ki je prisotna v končnem delu Vebrovega spisa Etika. Prvi poizkus eksaktne logike nagonske pameti. Veber se le mimogrede ukvarja s teorijo prava, vendar njegov prispevek ni zanemarljiv. Vebrova Etika je logika nagonske pameti: Veber, gledano iz čistega predmetnoteoretičnega vidika, ne sestavlja zbirke moralnih zapovedi, ampak namerava orisati najsplošnejša formalna načela, ki določajo pravilnost nagonskega doživetja. Tega, kaj mora posameznik narediti v danem trenutku, logika nagonske pameti ne more povedati, ker je le formalna veda. »Most« med (...)
    No categories
    Direct download  
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  25.  2
    Najprej Kot Farsa, Nato Kot Tragedija: Louis Rossel in Državljanska Vojna V Franciji.Jason Barker - 2018 - Filozofski Vestnik 39 (2).
    Kljub temu, da je bil Louis Rossel eden vodilnih akterjev v francoski državljanski vojni, se ga veliko manj spominjamo in je tudi veliko manj spoštovan kot vodilni misleci komune. Tu analiziram njegovo sodelovanje pri tem dogodku in pri predhodni kampanji Nacionalne obrambe, opirajoč se pri tem tako na biografijo Edith Thomas kot na Rosslova lastna posthumna dela. Prevladujoča domneva, da je Rossla motivirala lastna ambicioznost, ki naj bi bila pogubna za usodo komune in nasprotujoča njenim revolucionarnim egalitarnim načelom, se na (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  26.  17
    Izražanje norm. O ubeseditvah norm in drugih ontoloških danostih v teoriji prava.Maribel Narváez Mora - 2015 - Revus 25:15-42.
    Razlika med normami in ubeseditvami norm zavezuje pravoslovce k obravnavanju pravnih norm kot danosti. Avtorica najprej osvetli pot, ki so jo tlakovali nekateri analitični filozofi jezika in ki vodi od pomena do danosti. Nato predstavi sklop problemov, ki nastanejo zaradi obravnavanja norm kot danosti. Ne glede na to, s katero vrsto danosti imamo opraviti, moramo razlikovati med merili prepoznave in primeri poposameznjenja tovrstnih danosti. V predstavljenem primeru abstraktnih danosti pa to razlikovanje pade. S tem, da avtorica zamenja pojma pomenske vsebine (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  27.  1
    Malebranchev okazionalizem, ali o filozofiji v paradižu.Miran Božovič - 1995 - Filozofski Vestnik 16 (1).
    Filozofija prvega človeka pred grehom, tj. filozofija v paradižu, je bila malebranchevski okazionalizem. Če bi Adam vztrajal v okazionalistični drži, do greha ne bi prišlo. Prav padec iz okazionalizma je bil potemtakem tisti, ki je povzročil Adamov padec. Okazionalizem je bil očitno možen samo ob božji razveljavitvi določenih naravnih zakonov, z eno besedo, možen je bil samo v paradižu. A dejstvo, daje klonil celo najbolj prepričani okazionalist, Adam, in to v času, ko je - s tem, daje njemu v prid (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  28.  3
    Veliki Drugi ali vzdrževanje videza v javnem prostoru.Slavoj Žižek - 2013 - Filozofski Vestnik 34 (3).
    Skozi primere Antigone, Sygne de Coûfontaine, Abrahama, sindikalne pesmi Joe Hill, portugalske politične situacije v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, filma Bežno srečanje in skozi mnogo drugih anekdot in zgodovinskih koincidenc članek postavlja tezo o velikem Drugem ne kot zgolj kot o anonimnem simbolnem polju, temveč hkrati kot o tisti instanci, ki potrebuje naključnega posameznika, ki ga v določeni situaciji zastopa. V subjektovem odnosu do Drugega gre dejansko za zaprt krogotok, zanko, ki jo najbolje upodablja Escherjeva slika dveh rok, ki slikata (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  29.  1
    Pascalovska stava politike: pripombe k Badiouju in Lacanu.Dominiek Hoens - 2014 - Filozofski Vestnik 35 (1).
    Badioujevo zanimanje za Pascala je posledica načina, kako slednji misli skupaj um in vero, namesto da bi ju preprosto zoperstavljal. Um mora ne le spoznati svoje lastne omejitve, ampak tudi pripoznati presežek, ki deluje hkrati kot ovira in kot poriv njegovega delovanja. Badiou je očitno naklonjen pascalovskemu subjektu, ki veruje, ne da bi bila njegova vera zunanja in zoperstavljena umu. A vseeno se zdi, da Badiou spregleda poseben kontekst Pascalove misli in zato ostaja slep za problematičen značaj pascalovskega, s tem (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  30.  2
    Aristotel Proti Platonu: Variacije Dokaza Tretjega Človeka in Samopripis Idej.Boris Vezjak - 2017 - Filozofski Vestnik 38 (1).
    Gregory Vlastos je v svoji znani rekonstrukciji argumenta »tritos anthropos« menil, da je regres tretjega človeka usodna napaka platonske teorije idej, saj vpeljuje najmanj dve protislovni logični značilnosti tega nauka: predpostavlja namreč dve načeli, samopripis in neistovetnost. Argument tretjega človeka zato obravnavam na podlagi upoštevanja omenjenih načel in njune veljavnosti v dveh inačicah, ki ju je podal Aleksander Afrodizijski. V prvi, ki je tradicionalno pripisana Aristotelu pod imenom O idejah in jo najdemo v Aleksandrovem komentarju k Metafiziki, in nato še (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  31.  15
    Galileo Galilei in »prvi kopernikanski proces«: narava in Sveto pismo.Galileo Galilei - 2015 - Filozofski Vestnik 36 (1).
    V pričujočem sklopu so prevedena izbrana pisma Galilea Galileija ter njegovih korespondentov o problematiki razmerja med naravoslovnim oz. filozofskim raziskovanjem in Svetim pismom in s to problematiko povezani dokumenti iz Vatikanskega tajnega arhiva iz obdobja t. i. Galileijevega prvega procesa. Sklop zaključuje Galileijeva Razprava o morskem plimovanju, ki vsebinsko sicer ne zadeva omenjene problematike, je pa nastala kot posledica takratnega dogajanja. Vsa pisma so prevedena po kritični izdaji Galileijevih del, Le Opere di Galileo Galilei, ur. Antonio Favaro, Barbèra, Firence 1890–1909. (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  32. Humanistika med znanostjo in umetnostjo Humanities between Science and Art.Paul Ricoeur - unknown - Phainomena 53.
    V svojem predavanju imam »humanistiko« za skupek disciplin, katerega jedro tvorijo duhoslovne znanosti – Geisteswissenschaften. Zgodovino oziroma zgodovinopisje pa imam za paradigmatični primer humanistične znanosti, ki se razprostira med dvema poloma znanosti in umetnosti. Na enem koncu imamo postopke, povezane z ravnanjem z arhivi, na drugem pa vrsto besednih izrazov, zaradi katerih je zgodovina del literature. Vmes je dihotomija med razlago in razumevanjem, namreč obseg sredstev, s katerimi zgodovinarji skušajo odgovoriti na vprašanja kot: »Zakaj se je zgodil ta dogodek, zakaj (...)
    No categories
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  33.  5
    Kronika francoskega ustavnega prava. Januar 2007 – marec 2008.Xavier Aurey & Denolle - 2008 - Revus 7:101-109.
    V Franciji s v tem obdobju spremenili ustavo. Vanjo so bili vnešeni popolna prepoved smrtne kazni ter nekaj popravkov, ki jih je zahtevala ratifikacija Lizbonske pogodbe. Spremenjena je bila tudi ureditev odgovornosti predsednika republike. Poleg tega je francoski ustavni svet v postopku presoje ustavnosti zakonov podal nekaj opaznih odločitev. V njih je z uporabo tehnike ciljev ustavne veljave večinoma omogočil takšne razlage ustave in zakonov, ki... Preprečevanje kriminalitete. Varnostno pridržanje. Nadzor imigracije. Povratništvo. Mladoletniška kriminaliteta.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  34. Eksorbitatna logika Exorbitant Logic.John Sallis - unknown - Phainomena 51.
    V članku skušam opredeliti vlogo pojma protislovnosti v zgodovini metafizike. Podrobnejši vpogled v Aristotelovo mišljenje o tem pojmu pokaže, v kolikšni meri je načelo neprotislovnosti zakoreninjeno v metafiziki. V nadaljevanju se osredotočam na Kantovo razvijanje transcendentalne logike in Heglovo izenačenje logike z metafiziko. V zaključku razmišljam o možnosti drugačne logike – logike preobilja – onkraj heglovske afirmacije protislovnosti, ki razkriva mejo principa protislovnosti znotraj določenih struktur ali elementov.This paper traces the role that the concept of contradiction plays in the history (...)
    No categories
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  35. O Diskurzih o »Neuspehu Avantgarde«.Kikuko Toyama - 1995 - Filozofski Vestnik 16 (1).
    V članku poskušam analizirati nekatere značilne diskurze posvečene »neuspehu avantgarde« ter tako osvetliti latentno strukturo zanikanja / potlačitve / izključitve, na kateri leži temelj zahodne moderne umetnosti, se pravi strukturo, ki je bila razvita kot druga plat samooblikovanja umetnosti v dobi, ko je nastal mit o njeni avtonomiji. Odkar so moderne »umetnosti« padle v rodovno kategorijo »Umetnost«, ta daje videz, da je postajala vedno bolj obrobna, da pa je hkrati pridobivala v zameno več privilegijev. Da bi se lahko vzpostavila v (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  36.  6
    Metafore in Situacije.Nenad Miščević - 1988 - Filozofski Vestnik 9 (1).
    V svojem referatu izhaja avtor iz »situacijske semantike« ter razume pomen kot izhajajoč iz odnosov med situacijami, imenovanimi omejitve. Človeška bitja so prilagojena na omejitve ter jih izrabljajo, da bi se iz danih situacij učila glede drugih situacij. Misel, ki je izražena z metaforično izjavo, je misel, ki bi normalno ustrezala njenemu dobesednemu pomenu. Metafora zadeva korelacijo med situacijami in te korelacije so tisto, kar iščemo, kadar interpretiramo določeno metaforo.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  37.  4
    Povnanjena Metafora.Matjaž Potrč - 1988 - Filozofski Vestnik 9 (1).
    V filozofiji duha poteka razprava med stališčema internalizma ter eksternalizma. Prvi trdi, da okolje organizma ni pomembno pri razlagi duševnih stanj. Drugi pa pravi, da je pomembno. Metafora se zdi izrecno internalistična. Mislim pa, da lahko zagovarjamo prav nasprotno mnenje, da je njena vloga izrecno eksternalistična, in da mora biti takšna tudi interpretacija metafore. To stališče lahko branimo tako, da se najprej ozremo na zaznavne procese. Zdravorazumsko mnenje nam pravi, da zaznavamo stvari neposredno tedaj, ko jih zaznavamo vizualno, s svojim (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  38.  2
    Ali Je Estetika Mogoča?Lars-Olof Ahlberg - 1997 - Filozofski Vestnik 18 (1).
    V pričujočem prispevku bom kritično presodil dva splošno sprejeta pristopa k umetnosti in estetiki, ki nakazujeta, da filozofska estetika ni več mogoča. Tako sociologija umetnosti kot tudi številni poststrukturalistični pristopi k umetnosti trdijo, da so pokazali, da sta tradicionalna umetnostna zgodovina in filozofija umetnosti nelegitimni. Sociologija umetnosti in poststrukturalistična teorija sta obe prišli - po povsem različnih poteh -do podobnega sklepa: estetika je v osnovi ideološki diskurz, ki mora biti demaskiran. Poskušal bom pokazati, da Bourdieujev pristop - čeprav razjasni nekatere (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  39.  4
    »Der steppunkt«- Das konzept einer fundamentalen ideologischen operation.Slavoj Žižek - 1984 - Filozofski Vestnik 5 (1-2).
    Avtor v svojem prispevku obravnava problem produktivnosti nekaterih konceptov sodobne psihoanalize pri reševanju odprtih vprašanj marksistične teorije ideologije. Pri tem opozori na eni strani na implicitno heglovsko strukturo nekaterih La-canovih konceptov, denimo koncepta »točke prešitja«, ki ga avtor zanimivo naveže na Heglov pojem negacije negacije, na drugi strani pa pokaže na nezadostnost Althus-serjeve obravnave subjekta kot zgolj imaginarnega subjekta, podvrženega objektivni strukturi.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  40.  2
    Subjekt Pred Subjektivacijo.Slavoj Žižek - 1988 - Filozofski Vestnik 9 (1).
    Danes, v procesu razkroja marksizma in oblikovanja »post-marksizma«, imamo opraviti s tremi prevladujočimi pojmovanji subjekta, od katerih vsako hkrati implicira določeno etično držo: Habermasov subjekt jezikovne refleksije, zavezan idealu brezprisilne komunikacije; »post-strukturalistični« pluralizem subjektnih pozicij, ki pri Foucaultu implicira etiko invencije, samoizgradnje jaza; Althusserjev subjekt kot učinek imaginarnega sprevida, ki implicira etiko subjektivne destitucije. Lacanova psihoanalitična teorija pa vsebuje četrto paradigmo, nezvedljivo na prve tri: že pred procesom subjektivacije oziroma interpelacije je subjekt navzoč kot praznina, ne-možnost simbolne strukture, kot korelat (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  41.  7
    O splošnosti in nujnosti naravnih zakonov.Andrej Ule - 1990 - Filozofski Vestnik 11 (2):109-121.
    V tekstu zagovarjam tezo, da zakonski stavki v neki teoriji posedujejo posebno zvrst sploänosti. Zakonski stavki merijo vedno na celoto sveta in se jih zato ne da neakcidentalno omejiti na kakšno regijo ali na kak omejen modus bivanja. So občutljivi na celoto sveta, ne pa na dejanskost. Odtod izhaja kontrafaktična veljava zakonskih stavkov. Stavki naravnih zakonov pa so tisti zakonski stavki neke naravoslovne teorije, ki se uspejo v modificirani obliki ohraniti v vseh transformacijah teorije.
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  42.  3
    Je razum se možen?Andrej Ule - 1987 - Filozofski Vestnik 8 (1):134-140.
    V svojem prispevku bom zajel le del problematike, ki je zajeta v problemskem polju razprav o razumu in nerazumu, racionalnosti in neracionalnosti. Razum ni dejstvo, ki bi obstajalo, niti ni obča potenca, ki bi jo bilo treba le uporabiti, marveč je možen le kot način bivanja ljudi v spletu zgodovinskih okoliščin, ki spodbujajo srečevanje in povezovanje dveh temeljnih potreb ljudi: potrebe po sproščanju racionalnosti diskurzov iz omejenih in enodimenzionalnih »otokov racionalnosti« ter potrebe po emancipaciji demokratskih družbenih odnosov iz prav tako (...)
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  43.  6
    Vzvišeno Med Kantom in Longinom.Lev Kreft - 1990 - Filozofski Vestnik 11 (1).
    V Kantovi in Longinovi obravnavi vzvišenega naletimo na vzporednice, ki skorajda potrjujejo misel Danka Grliča, da tu ni bilo kakšnega posebnega miselnega napredka. Izkaže se, da modernistična zastavitev potiska v pozabo psihologistično estetiko in njeno obravnavo vzvišenega v francoski in angleški tradiciji. Pri Longinu ni najti modernistične strasti po spreminjanju razmer in izboljšanju človeštva. Pri Longinu nas vzvišeno s svojim učinkom ne pokliče v funkcijo subjekta napredka, ampak nam da čutiti, da smo poklicani v pozicijo opazovalca dovršenega naravnega teatra. Moralni (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  44.  8
    Kant: Dolg in Nič. »Manj Od Ničle «.Petar Bojanić & Sanja Todorović - 2014 - Filozofski Vestnik 35 (3).
    Znano je, da so negativne velikosti svojo legitimnost od svojega nastanka dalje dobile skozi to, da so bile interpretirane kot dolg. S pretvorbo matematike v prirodoslovje pa je ta interpretacija postala nezadostna. Kantov spis iz leta 1763 o negativnih velikosti predstavlja poskus, da se po vzoru na Eulerjev argument o neizogibnosti iz dela Réflexions sur l'espace et le temps pokaže realnost negativnih velikosti izhajajoč iz tretjega Newtonovega zakona akcije in reakcije. Kantov pojem realne zoperstavljenosti skuša dotedanjo interpretacijo – dolg, spraviti (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  45.  1
    Ideal čistega uma in kantov spis o edinem možnem dokaznem temelju.Peter Klepec - 1993 - Filozofski Vestnik 14 (1).
    V pričujočem prispevku nas zanima obravnava Kantovega predkritičnega spisa Edini možni dokazni temelj za demonstracijo božjega obstoja, ki jo podaja Kant v Kritiki čistega uma. Med obemi deli obstaja skorajda več vzporednic kot pa razlik, zato je še posebej zanimiva Kantova kritika Spisa, pri čemer se postavlja tudi vprašanje, do katere mere je ta kritika upravičena. Ker pa v poglavju "Ideal čistega uma" zavzema centralno mesto koncept transcendentalnega ideala, nas poleg tega zanima tudi vprašanje, če in v kateri točki, je (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  46.  9
    The Privilege of a Traveller.Tomaž Erzar - 1994 - Filozofski Vestnik 15 (1).
    Formiranje prepričanja v Humovi filozofiji je glavna tema članka, ki izhaja iz temeljnega razlikovanja med naravno in nenaravno domišljijo v Humovem svetu Narave. Za razliko od vere prepričanje pri Humu prestopa meje zaznave v smeri skritih vzrokov, a vendar ostaja v okvirih izkustva in navade; naloga filozofije, ki je razpeta med skepticizem in vsakdanje življenje, je formiranje domišljije, na katero se opira vzročno sklepanje v prepričanjih. Formiranje domišljije se pri Humu neposredno izrazi v razmerju filozofije na eni strani in literature (...)
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  47.  44
    巍巖 ․ 南塘 以後 性理學派의 人物性同異 論: 任聖周와 奇正鎭을 중심으로.Jung-Geun Hong - 2008 - Proceedings of the Xxii World Congress of Philosophy 9:223-232.
    The great academic disputation of Ho-rak had been made for about 200 years since it began in 1709. An argument that the human nature and the nature of things are same or different was one of the main subjects for the great academic disputation. Gan Lee (李柬, 1677-1727) and Wonjin Han (韓元震, 1682-1751) were leading discussants of the argument. After Lee and Han, Neo-Confucian scholars in Joseon dynasty attempted comprehensively to synthesize their two views. But such Scholars as Seong-ju Lim (...)
    No categories
    Direct download (3 more)  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  48.  2
    Prilastitev Čutnosti in Subverzija Lepote.Arnold Berleant - 2015 - Filozofski Vestnik 36 (1).
    Zaradi svoje vsenavzočnosti v izkustvu ima estetska čutnost mnoge manifestacije, tako očitne kot prikrite. Članek preučuje nekatere večinoma skrite načine, v katerih sta okus in estetska sodba, ki se kažeta v čutnem izkustvu, prefinjeno prisvojena in izrabljena. Te postopke opisujem kot prilastitev estetske čutnosti in imajo škodljive posledice za zdravje, družbo in okolje. Omenjene prakse so oblika estetske negacije, ki izkrivlja čutno izkustvo in manipulira z njim, kot je v interesu množičnega trženja in njegovih dobičkov. Ta vzorec imenujem prilastitev čutnosti. (...)
    No categories
    Direct download  
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
  49.  10
    Decisive Creatures and Large Continuum.Jakob Kellner & Saharon Shelah - 2009 - Journal of Symbolic Logic 74 (1):73-104.
    For f, g $ \in \omega ^\omega $ let $c_{f,g}^\forall $ be the minimal number of uniform g-splitting trees (or: Slaloms) to cover the uniform f-splitting tree, i.e., for every branch v of the f-tree, one of the g-trees contains v. $c_{f,g}^\exists $ is the dual notion: For every branch v, one of the g-trees guesses v(m) infinitely often. It is consistent that $c_{f \in ,g \in }^\exists = c_{f \in ,g \in }^\forall = k_ \in $ for N₁ many (...)
    Direct download (6 more)  
     
    Export citation  
     
    Bookmark   8 citations  
  50. O Etičnem Pomenu SojenjaOn The Ethical Meaning Of Judgment: Interpretacija Kantove »razsodne moči« kot etične hermenevtike pri Hannah Arendt Interpretation of Kant’s “Power of Judgment” as Ethical Hermeneutics in Hannah Arendt.Peter Trawny - unknown - Phainomena 51.
    Hannah Arendt v svoji interpretaciji Kantove teorije »razsodne moči«, le-to vzame iz njenega prvotnega sobesedila, razmisleka o dobrem in lepem, ter ji podeli politični pomen. Po eni strani Kantov pojem »reflektirajoče razsodne moči« Arendtovi omogoči prikaz določene nujnosti v politični presoji, za katero je značilno, da se vedno odvija v singularnih okoliščinah in se ne more sklicevati na nobeno vnaprejšnje, univerzalno ali splošno merilo. Po drugi strani Arendtova interpretira »nezainteresirano ugajanje«, ki je pri Kantu predpostavka za estetsko sodbo, kot nujni (...)
    No categories
    Translate
     
     
    Export citation  
     
    Bookmark  
1 — 50 / 1000