Abstract

Michael Heinrich je v prodornem delu Die Wissenschaft vom Wert pokazal, da je Marxovo pojmovanje abstraktnega dela v Kapitalu ambivalentno. Po Heinrichu je Marx sočasno razvijal »substancialistično teorijo vrednosti«, ki se opira na naturalistično pojmovanje abstraktnega dela kot fiziološke aktivnosti in »monetarno teorijo vrednosti«, ki temelji na drugačnem pojmovanju abstraktnega dela kot družbenega odnosa, ki se vzpostavi v praksi blagovne menjave. V prispevku bomo argumentirali, da Marxu niti v okviru substancialistične niti v okviru monetarne teorije vrednosti ni uspelo vzpostaviti notranje pojmovne zveze med vrednostjo in delom. Nadalje bomo poskusili pokazati, da je notranjo pojmovno zvezo med vrednostjo in delom vendarle mogoče vzpostaviti, toda le, če se opremo na tretje pojmovanje abstraktnega dela kot razpredmetene subjektivnosti, ki ga je Marx razvil v Očrtih.