Abstract

0. Temeljna trditev: gledanje in videno v slikarstvu lahko proučujemo prek posrednih oblik reprezentacije. Posredovanje vida kaže na intencionalno naravo umetnih optičnih in vidnih pojavov umetnosti. Intencionalnost omogoča primerjavo vizualnih in lingvističnih učinkov. Potencialna asimetrija vizualnega in lingvističnega vidika umetnosti je problem, ki ga obravnavamo v članku. 1. Reprezentacija je strukturalna, epistemološka, semantična in tehnična metoda ustvarjanja ali proizvajanja umetniškega dela, ki se vizualno in optično referira na dejanski ali fikcijski predmet, bitje, situacijo ali dogodek. 2. Vizualni metajezik je pomenjanje in strukturalni red vizualnega umetniškega dela, s pomočjo katerega so druga umetniška dela prikazana in reprezentirana, kot tudi vidiki umetniškega sveta, stilski vzorci, žanrska pravila in tipizirane sheme, načini vzpostavljanja pomena v delu likovne umetnosti, jezikovno-slikovne igre, vizualne lastnosti umetniškega dela ter konceptualne in ideološke naddoločenosti. 3. Mimesis mimesisa je postmodernistična koncepcija umetnosti. Slikarstvo ne reprezentira realnosti, izvornega bistva umetnosti ali neposrednih umetnikovih čustev.