Abstract

Prispevek med seboj povezuje tri problemska področja: prvič, strukture tveganja, ki jih določa modernizacija, opisuje z vidika ireverzibilnosti, interdependentnosti in inkluzivnosti. Drugič, opozarja na to, da so v takšnih pogojh dodatne opcije delovanja izpostavljeni nenehni nevarnosti, da jih bodo tveganja modernizacije neutralizirala. V osnovi gre za obliko univerzalizma tveganj, ki lahko nekontrolirano izniči življenjske možnosti, ki jih je v načelu mogoče izbirati. In tretjič, gre za vprašanje, kako lahko v teh pogojih nova družbena gibanja še povezujejo izboljšanja kolektivnih življenjskih možnosti in kolektivno sposobnost za delovanje. Prispevek zagovarja tezo, da rešujejo NDG ta problem s selekcijo »primernih« tveganj in s pravili za zaustavitev refleksije te selekcije.