Abstract

"Evropa" je eden od motivov, ki jih je Derrida v svojih spisih najbolj kontinuirano obravnaval. V Mémoire se je ukvarjal s Husserlovim Dunajskim predavanjem iz leta 1935, k temu besedilu pa se je zopet vrnil v Voyous iz leta 2003. Pričujoči esej spremlja Derridajevo pot skozi pol stoletja in skozi različne faze: od obravnave Husserlovega prezrtja izvorov krize, evrocentrizma transcendentalne teleologije, mistifikacije monogenealogije, do opredelitev možnosti in nalog Evrope kot cap, kritike Kantovih pojmov kozmopolitizma in gostoljubja in avto-imunizacije uma. Pregled se začenja z Moshosovo inačico zgodbe o posilstvu Evrope, na koncu pa vpelje referenco na skoraj neznanega nemškega filozofa Friedlanderja/Mynono , katerega Kantovsko videnje sveta pomeni vzporednico Derridajevemu alter-mondialisme.“Europe“ is one of the most continuous motives in Derrida’s writings. In his Mémoire from 1953/54, he interrogates Husserl’s Vienna lecture from 1935, and in Voyous he once again comes back to this text. The essay follows Derrida’s path through fifty years and through its different phases: Husserl’s neglect of the origins of crisis, the Eurocentrism of transcendental teleology, the mystification of monogenealogy, the possibilities and tasks of Europe as a cap, the critique of the Kantian concepts of cosmopolitism and hospitality , the auto-immunization of reason itself. The survey begins with the story of the rape of Europe in Moschos’ version, and it ends with a reference to Friedlaender/Mynona , rather unknown German philosopher, whose Kantian world vision parallels Derrida’s alter-mondialisme