Abstract

Delo se loteva vprašanja aktualnosti pojma subjekta v filozofiji in politiki skozi analizo tistih avtorjev, ki so ga domnevno najbolj radikalno pokopali: pokaže, da vznik radikalno novega in problematika subjekta zavzema osrednje mesto v Deleuzovi filozofiji, kakor tudi v Lyotardovi pozni misli posvečeni praznini, v Foucaultovi obravnavi biopolitike in biooblasti, v delu Negrija in Hardta o Imperiju, ter nazadnje v Badioujevi predelavi temeljnih filozofskih kategorij biti, resnice in subjekta, na osnovi katerih je dandanes znova možna renesansa filozofije. Ta ima po Badiouju štiri razsežnosti, ki se v delu Vznik subjekta nenehno prepletajo: »V osnovi želja filozofije implicira razsežnost upora: ni filozofije brez nezadovoljstva mišljenja v njegovem soočenju s svetom, kakršen je. Pa vendar želja filozofije vključuje tudi logiko: to je, prepričanje v moč argumenta in uma.«