We discuss the concept of women’s empowerment in FemTech, considering cultural and legal differences, ethical concerns, and legal consequences. We claim that it is crucial to prioritize privacy, a fundamental right, especially in the case of changes in laws related to women’s health, such as Roe v. Wade in the US.

Ḥmēdān al-Shwēʿir. Arabian Satire: Poetry from 18th-Century Najd. Edited and translated by Marcel Kurpershoek. Library of Arabic Literature. New York: New York University Press, 2017. Pp. l + 198. $35. ʿAbdallāh Ibn Sbayyil. Arabian Romantic: Poems on Bedouin Life and Love. Edited and translated by Marcel Kurpershoek. Library of Arabic Literature. New York: New York University Press, 2018. Pp. li + 311. $35.

Članek obravnava pravno teorijo, ki je prisotna v končnem delu Vebrovega spisa Etika. Prvi poizkus eksaktne logike nagonske pameti. Veber se le mimogrede ukvarja s teorijo prava, vendar njegov prispevek ni zanemarljiv. Vebrova Etika je logika nagonske pameti: Veber, gledano iz čistega predmetnoteoretičnega vidika, ne sestavlja zbirke moralnih zapovedi, ampak namerava orisati najsplošnejša formalna načela, ki določajo pravilnost nagonskega doživetja. Tega, kaj mora posameznik narediti v danem trenutku, logika nagonske pameti ne more povedati, ker je le formalna veda. »Most« med (...) formalnim in materialnim pristopom nravnemu problemu Veber najde v glasu vesti, ki svetuje posamezniku, kaj naj naredi v konkretnem delovanju. V soglasju s tem mora biti državno pravo osnovano na načelih nagonske logike, ker bi bilo drugače brez vsake veljavnosti. Pravo velja, v kolikor je utemeljeno na logiki, ki orisuje imanentna načela človeške narave; cilj prava je pospeševanje čim bolj pravilnega življenja posameznikov in družbe. Z druge strani vsebina tega prava ni enkrat za vselej določena in napisana, ampak vsakič izhaja iz hermenevtike, ki jo posamezniki in družba morajo izvršiti o sebi in o svoji naravi. Etika »zdravega razuma« in »povprečnega človeka« je po Vebru najboljši model za materialno izpopolnenje formalne nagonske logike. (shrink)

Lars von Trierjeva Melanholija ponudi fascinantno raziskovanje filmske romantike in estetike filmskih razpoloženj. S pomočjo dramatizacije katastrofične izkušnje »izgube sveta« glavne junakinje Justine [Kirsten Dunst's], nam predstavi uničujočo podobo melanholije, ki najde ustrezni konec v sublimni filmski fantaziji izničenja sveta. V pričujočem članku analiziram nekatere estetske in filozofske sklope Melanholije, še posebej Von Trierjevo raziskovanje uporabe romantike in predstavitve filmskega razpoloženja. Von Trierer ne raziskuje namreč zgolj estetike melanholije, temveč tudi njene etične razsežnosti, s čimer ustvari umetniški film katastrofe, katerega (...) sublimna upodobitev uničenja sveta ima paradoksni učinek razkritja ranljivosti in končnosti življenja na Zemlji. (shrink)