Predominantly on Tibetan Buddhist doctrines and philosophy.

Sellected collection of tantric canonical texts of the Nyingma order on Rdzogs-chen philosophy.

Commentary on Sa-skya Paṇḍita Kun-dgaʼ-rgyal-mtshanʼs Tshad ma rigs gter, treatise on Buddhist logic.

Exegetical works on Buddhist doctrines and philosophies according to the interpretation of Sa-skya-pa sect.

On different aspects of natural sciences.

Selected works of author predominantly on Buddhist dialectical and logical study.

Complete works of 3rd Rdo Grub-chen ʼJigs-med-bstan-paʼi-ñi-ma, 1865?-1926 on Rñiṅ-ma-pa doctrines, Buddhist philosophy and rituals text.

Elementary Buddhist logic and dialectical studies.

Commentary on the Tshad ma rigs gter of Sa-skya Paṇḍita Kun-dgaʾ-rgyal-mtshan; dealing with Buddhist logic.

Comparative study on the philosophical position (sidhānta) of the Vaibhāṣika, Sautrāntika, Yogācārya, and Madhȳamika schools of Buddhism with Hinduism and includes Lam-rim teaching.

Study on critical points of Buddhist dialectic and debating.

Subversive writing against polemics on Bon philosophical concept.

Literal explanation of the ʼJam-dbyaṅs-bźad-pa Ṅag-dbaṅ-brtson-ʼgrus's text Grub mthaʼi rnam par bźag pa ʼkhrul spoṅ gdoṅ lṅaʼi sgra dbyaṅs kun mkhyen lam bzaṅ gsal baʼi rin chen sgron me, deals on comparative study of the philosophical systems (siddhānta) of Buddhism and Hinduism.

Basic course of study of elementary Buddhist logic and dialectical studies.

On the exposition of Buddhist logic; study initiated by Ngagyur Nyingma Institute.

Explanatory notes on the philosophical positions (sidhānta) of Vaibhāṣika, Sautrāntika, Yogācāra, and Mādhyamika schools of Buddhism with Hinduism.

Compilation of some important works on basic course of study of elementary Buddhist logic and dialectrical studies of Bkra-śis-lhun-po Monastery, a college of Buddhist studies in Bylakuppe, Karnataka, India.

Commentary on the Yogasūtras of Patanjali, ancient Sanskrit work on yoga; includes Sanskrit text in Sinhalese script.

Annotations to the Dbu ma'i spyi don zab don gsal ba'i sgron me by Paṇ-chen Bsod-nams-grags-pa, 1478-1554.

Critical study on Mādhyamika philosophy of Madhyamakāvatāra of Candrakīrti.

Explanation on the analysis of aggregates (skandhas), five elements and six senses according to Abhidharma philosophy of Buddhism.

On elementary Buddhist logic and dialectical studies.

Rgyal ba rdo rje 'chaṅ yab yam gyi rnam thar rin chen gter mdzod -- Saṅs rgyas thams cad kyi rnam 'phrul Rje-btsan Ti-lo-pa'i rnam mgur -- Bde gśegs phag mo gru pa'i rnam thar -- Bram zc chen pos mdzad pa'i ṅoh ha bskor gsum blo gsal mgal brgyan -- Bka' yoṅ dag pa'i tshad ma źes bya ba mkha'i 'gro ma'i man ṅag -- Bya btaṅ stag rtse sku skye'i rtogs brjod med snaṅ chu zla'i zlos gar -- (...) 'Gu-ru rin-po-che'i rnam thar bstod pa dbyid kyi sgra dbyaṅs. (shrink)

Root text with two commentaries i.e. Sde bdun mdo daṅ bcas paʾi dgoṅs pa phyin ci ma log par ʾgrel pa tshad ma rigs paʾi gter gyi don gsal bar byed pa by Go-rams-pa Bsod-nams-seṅ-ge and Tshad ma rigs paʾi gter gyi mchan ʾgrel sde bdun gsal baʾi sgron me by ʾJam-dbyaṅs Blo-gter-dbaṅ-po on principles of Buddhist logic.

1. Prasthānatrayī.--2. Itihāsaprasthānam.--3. Purāṇaprasthānam.--4. Śrutiprasthānam.--5. Saṅkīrṇagranthāḥ : prakaraṇāni, ācāragranthāḥ, stotrāṇi ca.

In the transdisciplinary field of ‘mindfulness,’ originally a Buddhist concept (Pāli sati; Sanskrit smṛti; Chinese nian 念; Tibetan dran pa), the two tendencies represented by Buddhist traditional a...

Mindfulness is regarded by all scholars and practitioners of all Buddhist traditions as essential not only for the development of insight, but also for the cultivation and maintenance of ethical discipline. The English term denotes the joint operation of what are regarded in Buddhist philosophy of mind as two cognitive functions: sati/smṛti/dran pa, which we might translate as attention in this context (although the semantic range of these terms also encompasses memory or recollection) and sampajañña/samprajanya /shes bzhin , which (...) I will render here as introspective vigilance. The first function involves the fixation of attention on an object, and the second the careful maintenance of that attention and of the attendant attitudes and motivations. (shrink)

V filozofiji duha poteka razprava med stališčema internalizma ter eksternalizma. Prvi trdi, da okolje organizma ni pomembno pri razlagi duševnih stanj. Drugi pa pravi, da je pomembno. Metafora se zdi izrecno internalistična. Mislim pa, da lahko zagovarjamo prav nasprotno mnenje, da je njena vloga izrecno eksternalistična, in da mora biti takšna tudi interpretacija metafore. To stališče lahko branimo tako, da se najprej ozremo na zaznavne procese. Zdravorazumsko mnenje nam pravi, da zaznavamo stvari neposredno tedaj, ko jih zaznavamo vizualno, s svojim (...) vidom. Ce gledam na stol, je moja zaznavna naravnanost usrediščena na stol. V primeru jezika pa bi bila vloga besede »stol« v tem, da se nanaša na stol. Tako bi se zdele metafore nekaj ne-dobesednega ter zategadelj nekaj nekoristnega. Nasprotno menim, da prinese metaforična uporaba jezika znaten dobiček. Začnimo z zaznavanjem. Ce se ozremo na vizualno zaznavanje, denimo na gledanje stola, vidimo, da obstajajo spremenljivke zornega kota v organizmovem preračunavanju informacije, da pa imamo tudi spremenljivke zornega kota, ki pridejo iz okolja. Zorni koti v okolju so pogoj za notranjo obdelavo zornih kotov informacije. Jezik, kakršnega uporablja organizem, je vsekakor obeležen z zornimi koti, v kolikor ga primerjamo z umetnimi jeziki. Značilnosti zornega kota v jeziku najbolje predstavijo metafore. Metafore obstajajo zato, da bi nam pomagale pri zaznavanju okolja, ki je tipično okolje srednjerazsežnih predmetov. Prav tako pa nam pomagajo pri dejavnosti v tem okolju. Značilnosti zornega kota torej združujejo vizualno zaznavanje ter metaforični jezik, kakršnega uporabljajo organizmi. Ponuja se sklep, da moramo metafore interpretirati eksternalistično, ter da prav to predstavlja izhodišče za odgovor na vprašanje, zakaj metafore sploh obstajajo. S stališča razvojne teorije gledano torej obstaja možnost, da metaforo naturaliziramo. (shrink)

The paper looks at how Tsong kha pa, mKhas grub, and Go rams pa understood the third and fourth lemmas in the tetralemma, “both A and B” and “neither A nor B,” respectively.

Webrova vznemirljiva teza iz dela Protestanska etika in duh kapitalizma, ki sprva izgleda tako neverjetno, je bila od svoje prve objave deležna številnih kritik, spodbijajo pa jo vse do danes. Ena izmed številnih kritik, pa ostaja še posebej nepopustljiva: če je duh samoodpovedovanja primeren za kapitalistično podjetništvo, pa ekonomije ne poganjajo samo podjetniki; ekonomija potrebuje tudi potrošnike, ki so pripravljeni kupiti več od tega, kar predstavlja njihove dejanske potrebe. Po Benjaminu je kapitalizem religija brez dogme ali teologije in ni nič (...) drugega kot čisti kult. Kot takšen sestoji v nenehnem slavljenju vernika, ki svojo vero udejanja skozi porabo in potrošnjo. V nadaljevanju bi rad izpostavil tezo, da nam vzporejanje dveh momentov krize – krize Druge svetovne vojne in krize 2008 –, omogoča na novo osvetliti Webrovo slavno tezo o asketski naravi kapitalizma, ter podal novo razlago tega, zakaj investicijski kapitalizem in potrošniški kapitalizem sploh nista protislovna, temveč konec koncev popolnoma sovpadata. Med drugo svetovno vojno sta namreč vladi Združenih držav Amerike in Kanade izdali niz propagandnih plakatov, katerih cilj je bil zmanjšati porabo in preusmeriti finančne sile gospodinjstev v prid skupnega vojnega napora. Mnogi od teh plakatov, ki so jih naredili nekateri najbolj zviti oglaševalci tistega časa, so črpali iz najgloblje zakoreninjenih načel puritanizma Nove Anglije: dolžnosti samoomejevanja. Sporočilo je bilo v naslednjem: vaši prihranki bodo odrešljivi ob koncu vojne, to pa le malce premesti Calvinovo perspektivo varčevanja, ki omogočajo odrešitev v času ob koncu sveta. Danes bi bilo dobro, če bi premislili eshatološke implikacije teh prerokov, ki predpisujejo najboljše obnašanje ob dogodku konca krize. (shrink)

Ameriške predsedniške volitve in številne evropske volitve, med drugim francoske predsedniške in parlamentarne volitve, zbujajo vtis ne le, da obstaja politično korektno mišljenje, temveč, še huje, kolektivna podreditev njeni sugestiji. Po drugi strani pa se je zahteva po »mišljenju preloma« krepila v številnih državah. Kaj je torej tisto, kar nam omogoča, da hkrati živimo v skupnem svetu, a se ne odpovemo lastni singularnosti? Mogoče je namreč, da je simptom, se pravi tisto, kar tvori našo singularnost, – če sledimo naukom psihoanalize (...) – na neki način znak, pogoj tako mišljenja spremembe kot tudi tistega, kar prispeva k obnovitvi družbene vezi. Obenem pa bi na tej podlagi bila mogoča upanje na izhod iz religioznega in izbira herezije proti neoliberalni religiji. (shrink)

This essay presents a critique of dialetheist readings of Madhyamaka based on the philosophy of the fifteenth-century Tibetan scholar, Gorampa Sonam Senge (Go rams pa bSod nams Seng ge) (1429-1489). In brief, dialetheism is the acceptance that in a logical system there can be at least some cases in which a statement and its negation are true; that is, it involves the acceptance of true contradictions. Jay Garfield and Graham Priest's "Nāgārjuna and the Limits of Thought" attempts to reconcile apparent (...) contradictions in Nāgārjuna's Madhyamaka writings by appealing to dialetheism.1 Tom Tillemans' response to that article, "How do Mādhyamikas Think?" advocates an interpretation of Nāgārjuna that relies on a weaker .. (shrink)

Ko sem prenočeval v predmestju Vicenze, sem se domislil nove snovi za pisanje. Naneslo je namreč, da sem po opoldanskem odhodu iz Padove vrata tvojega mesta dosegel, ko se je sonce že nagibalo k zahodu. Preudarjal sem, ali naj prenočim tam ali naj nadaljujem pot – kajti mudilo se mi je, hkrati pa mi je zaradi dolžine dneva ostal še dobršen del svetlih ur – in ko sem se tako obotavljal, – glej – kdo bi se mogel skriti pred prijatelji? (...) – si mi s svojim predragim prihodom v družbi imenitnih mož, kakršnih je to drobno mestece rodilo na pretek, odgnal vsak dvom. Kot bi mi z nitjo prijetno pestrega pogovora pričvrstil omahujočega duha, sem kljub misli na odhod ostal in šele ko se je spustila noč, sem zapazil, da je dan spolzel mimo. Kot že mnogokrat poprej sem tudi tistega dne spoznal, da nam nič drugega ne izmika časa tako neopazno kot prav pogovori s prijatelji. Prijatelji so spretni tatovi časa, čeprav nobenega časa – razen tistega, ki ga posvetimo Bogu – ne bi smeli šteti za manj ukradenega, za manj izgubljenega, kot tistega, ki ga preživimo s prijatelji. (shrink)

Diderot?s universe is somewhat weird, often dreamlike and hallucinatory, and his ontology fluid and elusive. It comprises the existing, the non-existent and even contradictory entities, the boundaries between which cannot always be clearly delimited. This universe in which nothing is of the essence of a particular being and everything is more or less something or other, resembles the amorphous and oneiric world of Zhuangzi in which nothing is clearly defined, while essenceless things, floating in uncertainty and indeterminacy, literally blend into (...) one another. The author examines what the early Hollywood comedies of Preston Sturges and the Marx brothers can teach us about the metaphysics and the principles at work in this complex and intricate world. Didroov univerzum je unekoliko neobican, cesto nalik na san, halucinatoran, a njegova ontologija fluidna i neuhvatljiva. Ona, naime, obuhvata kako postojeca tako i nepostojeca, pa cak i protivrecna bica, izmedju kojih nije uvek moguce postaviti jasne granice. Taj univerzum, u kojem nista nema sustinu posebnog bica i svaka stvar je vise ili manje bilo koja stvar, mozda jos najvise podseca na Cuang Ceov amorfni i oniricni svet, u kojem nema nicega razgovetnog, a stvari koje bez ikakve esencije plutaju u neizvesnosti i neodredjenosti se doslovno prelivaju jedna u drugu. Autor razmatra sta nam o metafizici i principima koji vaze u tom kompleksnom i slozenom svetu mogu reci rane holivudske komedije Prestona Stardzesa i brace Marks. (shrink)