»Protiinstitucija« je »francoska stvar« in je del tistega, kar bi sam poimenoval francoski institucionalizem. Moj namen je tematizirati ta contre ali »proti«, to upiranje instituciji, a hkrati želim rekonstruirati nekaj več kot zgolj upiranje samo. Prvič, contre vedno implicira penser autrement, ki je na neki način povezno z utopijo. Drugič, zdi se mi, da je Saint Simon naš večni sodobnik in da je njegovo razglabljanje o Evropi še vedno aktualno – tako kot včasih je tudi danes Evropa autre chose in (...) contre-institution. Tretjič, sledeč Humu in nato Deleuzu, bi lahko zatrdil, da gre pri contre-institution ali upiranju instituciji v resnici za poskus zmanjšanja neizbrisne sledi nasilja znotraj institucij. (shrink)

Ačkoli v pozadí této knížky jsou odborné diskuse k problematice evropanství, kultury, civilizace, kulturní identity, ekologie a hranic i nových obzorů vědy a techniky, je poslední práce Otakara A. Fundy především "filosoficky laděným zamyšlením nad námi lidmi, nad naší planetou, nad naší civilizací, nad naší Evropou".

Istraživanja povijesnog razvoja bioetike rijetko su kao predmet svog interesa imala fenomen bioetičkih institucija.U prvom dijelu rada se iznosi pregled povijesnog razvoja bioetike, nakon čega slijede glavne teze najvažnijih teorija institucija . Središnji dio rada obrađuje teoriju institucija Arnolda Gehlena, prema kojoj su institucije društvene činjenice u kojima se zajednički prihvaćaju i provode životne svrhe, a koje čovjek stvara s ciljem odterećenja od neizvjesnosti vlastite egzistencije, subjektivne motivacije i trajne improvizacije u odlučivanju.U zaključnom dijelu rada analiziraju se mogućnosti i ograničenja (...) aplikacije teorije institucija Arnolda Gehlena u istraživanju razvoja bioetičkih institucija.The research of historical development of bioethics has rarely had the phenomenon of bioethics institutions as the focus of its interest. In the first part of the present paper a historical overview of bioethics is exposed.Subsequently, the major theses of the most important theories of institutions are discussed. The central part of the paper deals with the theory of institutions by Arnold Gehlen. According to that theory, institutions are social constructs in which life purposes are collectively accepted and realized. The man creates those constructs aiming at alleviation from uncertainty of his own existence, subjective motivation, and continuous improvization in decision making.Concluding part of the paper provides an analysis of the potentials and limitations of the application of Arnold Gehlen’s theory of institutions in an attempt of investigating the phenomenon of bioethics institutions. (shrink)

Epistrofē, ili, Fenomen "vozvrashchenii︠a︡" v pervoĭ evropeĭskoĭ kulʹture -- "Osevye veka" evropeĭskoĭ istorii -- Logika istorii -- Istina i istorii︠a︡ -- Evropeĭskiĭ istorizm (nekotorye aspekty problemy).

The article is translated here from John R. Searle : What is an Institution? Journal of Institutional Economics (2005), 1: 1, 1–22 Printed in the United Kingdom, The JOIE Foundation, 2005.

Stremlenie k idealu -- Chuvstvo realʹnosti -- Estestvennai︠a︡ li nauka istorii︠a︡? -- Dva ponimanii︠a︡ svobody -- Dzhambattista Viko i istorii︠a︡ kulʹtury -- Zhozef de Mestr i istoki fashizma -- Protivniki prosveshchenii︠a︡ -- Nat︠s︡ionalizm : vcherashnee upushchenie i segodni︠a︡shni︠a︡i︠a︡ sila -- Marksizm i Internat︠s︡ionala v XIX veke.